diff options
Diffstat (limited to 'etc/tutorials/TUTORIAL.sl')
| -rw-r--r-- | etc/tutorials/TUTORIAL.sl | 1140 |
1 files changed, 1140 insertions, 0 deletions
diff --git a/etc/tutorials/TUTORIAL.sl b/etc/tutorials/TUTORIAL.sl new file mode 100644 index 0000000000..a682d9acbe --- /dev/null +++ b/etc/tutorials/TUTORIAL.sl @@ -0,0 +1,1140 @@ +Prvo berilo za Emacs. Pogoji uporabe in raz�irjanja so navedeni na koncu. + +Ukazi v Emacsu v splo�nem vklju�ujejo tipki CONTROL (v�asih ozna�eni +CTRL ali CTL) in META (v�asih ozna�ena EDIT ali ALT). Namesto, da bi ju +vedno izpisali s celim imenom, bomo uporabili naslednji okraj�avi: + + C-<znak> pomeni, da moramo dr�ati pritisnjeno tipko CONTROL, ko + vtipkamo <znak>. Oznaka C-f tako pomeni: dr�imo pritisnjeno + tipko CONTROL in pritisnemo tipko f. + M-<znak> pomeni, da moramo dr�ati pritisnjeno tipko META, EDIT ali + ALT, ko vtipkamo <znak>. �e na tipkovnici ni tipk META, EDIT + ali ALT, pritisnemo tipko ESC, jo spustimo in zatem + pritisnemo tipko <chr>. Tipko ESC bomo ozna�evali z <ESC>. + +Pomembno: Emacs zapustimo z ukazom C-x C-c (dva znaka). +V u�beniku so vaje, s katerimi preskusite nove ukaze. Ozna�ujeta jih +znaka ,>>` ob levem robu. Zgled: +<<Blank lines inserted here by startup of help-with-tutorial>> +[Sredina strani je iz didakti�nih razlogov prazna. Besedilo se nadaljuje spodaj] +>> Vtipkajte zdaj ukaz C-v (View next screen, Prika�i naslednji zaslon), + da se premaknete na naslednji zaslon (kar poskusite, pritisnite + hkrati tipko CONTROL in V). Od zdaj naprej boste morali to + napraviti sami vsaki�, ko pridete do konca zaslona. + +Ste opazili, da sta se dve vrstici s prej�njega zaslona ponovili? Ta +kontinuiteta olaj�a branje pri skakanju s strani na stran. + +Prva stvar, ki si jo morate zapomniti, je, kako se premikate po +datoteki. Zdaj �e veste, da se premaknete za cel zaslon naprej z +ukazom C-v. Za cel zaslon nazaj pa se premaknete z ukazom M-v +(pritisnite tipko META in jo dr�ite ter pritisnite tipko v, ali pa +pritisnite in spustite <ESC> ter zatem pritisnite tipko v, �e tipke +META, EDIT ali ALT na va�i tipkovnici ni). + +>> Nekajkrat pritisnite M-v in C-v, da vidite, kako ukaza delujeta. + + +* POVZETEK +---------- + +Za pregled celega zaslona besedila so uporabni naslednji ukazi: + + C-v Premik se za cel zaslon naprej + M-v Premik se za cel zaslon nazaj + C-l Cel zaslon premaknemo tako, da je zdaj po vertikali + osredninjen okoli besedila, kjer se nahaja kazal�ek + (znak v C-l je �rka L, ne �tevka 1) + +>> Poi��ite kazal�ek na zaslonu in si zapomnite besedilo okoli njega. + Vtipkajte C-l. + Ponovno poi��ite kazal�ek. Besedilo okoli njega je ostalo isto. + +Za premikanje za cel zaslon naprej ali nazaj lahko tipkovnicah, ki +imajo ti tipki, uporabljate tudi PageUp in PageDown. Opisan postopek s +C-v in M-v pa deluje povsod. + + +* PREMIKANJE KAZAL�KA +--------------------- + +Premiki za celo stran naprej in nazaj so sicer uporabni, ampak kako pa +pridemo do izbranega mesta na zaslonu? + +Na�inov je ve�. Najosnovnej�i je uporaba ukazov C-p, C-b, C-f in +C-n. Ti po vrsti premaknejo kazal�ek v prej�njo vrstico, znak nazaj, +znak naprej, in v naslednjo vrstico. Ti �tirje ukazi so enakovredni +kurzorskim tipkam: + + prej�nja vrstica, C-p + : + : + nazaj, C-b .... trenutni polo�aj kazal�ka .... naprej, C-f + : + : + naslednja vrstica, C-n + +>> S pritiski na C-n ali C-p premaknite kazal�ek v sredinsko vrstico + na diagramu zgoraj. Zatem pritisnite C-l. S tem diagram postavite na + sredino zaslona. + +V angle��ini ima izbor tipk nazoren pomen. P kot ,previous` +(prej�nji), N kot ,next` (naslednji), B kot ,backward` (nazaj) in F +kot ,forward` (naprej). Te osnovne ukaze za premikanje kazal�ka boste +uporabljali ves �as. + +>> Nekajkrat pritisnite C-n, da pride kazal�ek do te vrstice. + +>> Z nekaj C-f se pomaknite na desno na sredo vrstice, nato pa nekajkrat + pritisnite C-p. Opazujte, kaj se dogaja s kazal�kom na sredini + vrstice. + +Vsaka vrstice v besedilu je zaklju�ena z znakom za novo vrstico +(angl. Newline). Ta lo�uje vrstico v besedilu od naslednje. Tudi +zadnja vrstica v datoteki mora biti zalju�ena z znakom za novo vrstico +(�eprav tega Emacs ne zahteva). + +>> Poskusite ukaz C-b, ko je kazal�ek na za�etku vrstice. Kazal�ek se + mora premakniti na konec prej�nje vrstice. To je zato, ker se je + ravnokar premaknil prek znaka za konec vrstice. + +Ukaz C-f premika kazal�ek prek znaka za novo vrstico enako kot C-b. + +>> Poskusite �e nekajkrat pritisniti C-b, da dobite ob�utek za + premikanje kazal�ka. Potem nekajkrat poskusite C-f, da pridete do konca + vrstice. �e enkrat pritisnite C-f, da sko�ite v naslednjo vrstico. + +Ko s kazal�kom dose�ete zgornji ali spodnji rob zaslona, se besedilo +toliko premakne, da kazal�ek ostane na zaslonu. V angle��ini se temu +pravi ,,scrolling``. To omogo�a, da lahko premaknemo kazal�ek na +katerokoli mesto v besedilu, a vseeno ostanemo na zaslonu. + +>> Poskusite kazal�ek pripeljati s C-n �isto do dna zaslona in si oglejte, + kaj se zgodi. + +�e se vam zdi premikanje po en znak prepo�asno, se lahko premikate za +celo besedo. M-f (META-f) premakne kazal�ek za eno besedo naprej, M-b +pa za besedo nazaj. + +>> Poskusite nekajkrat M-f in M-b. + +�e je kazal�ek sredi besede, ga M-f prestavi na konec besede. �e je v +belini med besedami, ga M-f premakne na konec naslednje besede. M-b +deluje podobno, a v nasprotni smeri. + +>> Nekajkrat poskusite M-f in M-b, vmes pa �e nekaj C-f in + C-b. Opazujte u�inke M-f in M-b, ko je kazal�ek sredi besede ali + med besedami. + +Ste opazili paralelo med C-f in C-b na eni strani ter M-f in M-b na +drugi? V Emacsu se dostikrat ukazi Meta nana�ajo na operacije nad +enotami jezika (besede, stavki, odstavki), medtem ko se ukazi Control +nana�ajo na operacije, neodvisne od zvrsti besedila (znaki, vrstice +ipd.). + +Podobna zveza je tudi med vrsticami in stavki: ukaza C-a in C-e +premakneta kazal�ek na za�etek oz. konec vrstice, M-a in M-e pa na +za�etek oz. konec stavka. + +>> Poskusite nekaj ukazov C-a, potem pa nekaj ukazov C-e. + Poskusite nekaj ukazov M-a, potem pa nekaj ukazov M-e. + +Ste opazili, da ponovljeni C-a ne napravijo ni�, ponovljeni M-a pa se +premikajo naprej? �eprav se ne obna�ata enako, pa je vendar obna�anje +enega in drugega po svoje naravno. + +Polo�aju kazal�ka na zaslonu pravimo tudi ,,point``, to�ka. +Parafrazirano: kazal�ek ka�e na zaslonu, kje je to�ka v besedilu. + +Povzetek preprostih ukazov za premikanje kazal�ka, vklju�no s premiki +po besedo in stavek: + + C-f Premik za znak naprej + C-b Premik za znak nazaj + + M-f Premik za besedo naprej + M-b Premik za besedo nazaj + + C-n Premik v naslednjo vrstico + C-p Premik v prej�njo vrstico + + C-a Premik na za�etek vrstice + C-e Premik na konec vrstice + + M-a Premik na za�etek stavka + M-e Premik na konec stavka + +>> Za vajo nekajkrat poskusite vsakega od teh ukazov. + To so najpogosteje uporabljani ukazi. + +�e dva pomembna ukaza za premikanje kazal�ka sta M-< (META-manj�i od), +ki ga premakne na za�etek datoteke, in M-> (META-ve�ji od), ki ga +premakne na konec datoteke. + +Na ameri�kih tipkovnicah najdete znak < nad vejico in morate +pritisniti tipko Shift, da pridete do njega. Z ukazom M-< je enako - +prav tako morate pritisniti tipko Shift, sicer moste izvedli drug +ukaz, Meta-vejica. Na na�ih tipkovnicah sta oba znaka na isti tipko, +in za ukaz M-> morate pritisniti �e tipko Shift. + +>> Poskusite zdaj M-<, skok na za�etek tega u�benika. + Potem se vrnite nazaj z zaporednimi C-v. + +>> Poskusite zdaj M->, skok na konec tega u�benika. + Potem se vrnite nazaj z zaporednimi M-v. + +�e ima va�a tipkovnica kurzorske tipke, lahko premikate kazal�ek po +zaslonu tudi z njimi. Vseeno priporo�amo, da se privadite ukazov C-b, +C-f, C-n in C-p, in to iz treh razlogov. Prvi�, delujejo na �isto vseh +terminalih. Drugi�, z nekaj prakse v Emacsu boste opazili, da je +tipkanje ukazov s CONTROL hitrej�e od tipkanja s kurzorskimi tipkami, ker +ni treba ves �as premikati desnice s tipkovnice na kurzorske tipke in +nazaj. In tretji�, ko se enkrat navadite teh ukazov s CONTROL, se boste +enostavneje nau�ili tudi bolj zapletenih ukazov za premikanje kazal�ka. + +Ve�ini ukazov v Emacsu lahko podamo �tevil�ni argument; najve�krat ta +pove, kolikokrat zapovrstjo naj se ukaz izvede. Ve�kratno ponovitev +ukaza izvedemo tako, da najprej vtipkamo C-u, zatem �tevilo, +kolikokrat naj se ukaz ponovi, in nazadnje �eljeni ukaz. �e ima va�a +tipkovnica tipko META (ali EDIT ali ALT), lahko izpustite ukaz C-u in +namesto tega vtipkate �tevilo ponovitev, medtem ko dr�ite pritisnjeno +tipko META. Druga metoda je sicer kraj�a, priporo�amo pa prvo, ker +deluje na vseh terminalih. Tak�en �tevil�ni argument je ,,prefiksni`` +argument, ker vnesemo argument pred ukazom, na katerega se nana�a. + +Zgled: C-u 8 C-f premakne kazal�ek za osem znakov naprej. + +>> Poskusite s primernim argumentom za �tevilo ponovitev ukaza + C-n ali C-p priti �im bli�e tej vrstici v enem samem skoku. + +Ve�ina ukazov, ne pa vsi, uporablja �tevil�ni argument kot �tevilo +ponovitev ukaza. Nekateri ukazi - nobeden od tistih, ki smo si jih +ogledali do zdaj - ga uporabljajo kot stikalo: s podanim prefiksnim +argumentom napravi ukaz nekaj drugega kot obi�ajno. + +Ukaza C-v in M-v sta tudi izjemi, a druga�ni. �e jima podamo argument, +premakneta zaslon za navedeno �tevilo vrstic, ne pa zaslonov. Ukaz C-u +8 C-v, na primer, premakne zaslon navzgor za 8 vrstic. + +>> Poskusite zdaj C-u 8 C-v + +To bi moralo zaslon premakniti navzgor za osem vrstic. �e bi ga radi +premaknili nazaj, poskusite M-v z istim argumentom. + +�e uporabljate grafi�ni vmesnik, denimo X11 ali MS Windows, imate +verjetno ob robu Emacsovega okna navpi�no pravokotno ploskev, +imenovano drsnik. Pogled na besedilo lahko premikate tudi tako, da z +mi�ko kliknete na drsnik. + +>> Postavite kazalec na vrh ozna�enega obmo�ja na drsniku in pritisnite + srednji gumb na mi�ki. To bi moralo premakniti besedilo na mesto, + dolo�eno s tem, kako visoko ali nizko na drsnik ste kliknili. + +>> Medtem ko dr�ite srednji gumb pritisnjen, premikajte mi�ko gor in + dol. Vidite, kako se premika besedilo v Emacsovem oknu, ko + premikate mi�ko? + + +* �E SE EMACS OBESI +------------------- + +�e se Emacs preneha odzivati na va�e ukaze, ga lahko varno prekinete z +ukazom C-g. Z njim lahko prekinete ukaze, za katere bi trajalo +predolgo, da bi se izvedli. + +Isti ukaz, C-g, lahko uporabite tudi, da prekli�ete �tevil�ni +argument, ali pa za�etek ukaza, ki ga ne �elite izvesti. + +>> Vtipkajte C-u 100, s �imer ste izbrali �tevil�ni argument 100, + zatem pa vtipkajte C-g. Vtipkajte zdaj C-f. Kazal�ek se je + premaknil le za en znak, ker ste �tevil�ni argument vmes preklicali + s C-g. + +Tudi �e ste po nesre�i vtipkali <ESC>, se ga lahko znebite s C-g. + + +* ONEMOGO�ENI UKAZI +------------------- + +Nekaj ukazov v Emacsu je namenoma ,,onemogo�enih``, da bi jih +za�etniki ne izvedli po nesre�i. + +�e vtipkate tak onemogo�en ukaz, se bo na zaslonu pojavilo novo okno z +obvestilom, kateri ukaz ste sku�ali izvesti, in vas vpra�alo, �e ga +res �elite izvesti. + +�e v resnici �elite poskusiti ukaz, pritisnite preslednico kot odgovor +na vpra�anje. Normalno verjetno ukaza ne �elite izvesti, zato na +vpra�anje odgovorite z ,n`. + +>> Vtipkajte C-x C-l (ki je onemogo�en ukaz), + zatem na vpra�anje odgovorite n. + + +* OKNA +------ + +Emacs lahko prika�e ve� oken in v vsakem svoje besedilo. Kasneje bomo +razlo�ili, kako uporabljamo ve� oken hkrati. Zaenkrat bomo povedali +le, kako se znebite dodatnih oken, ki jih lahko odpre vgrajena pomo� ali +pa izpis kak�nega drugega programa. Preprosto je: + + C-x 1 Eno okno (torej, zaprimo vsa ostala). + +To je CONTROL-x, ki mu sledi �tevka 1. Ukaz C-x 1 raztegne �ez cel +zaslon okno, v katerem se nahaja kazal�ek, ostala pa zapre. + +>> Premaknite kazal�ek do te vrstice in vtipkajte C-u 0 C-l +>> Vtipkajte CONTROL-h k CONTROL-f. + Vidite, kako se je to okno skr�ilo in odstopilo prostor oknu, + ki pojasnjuje ukaz CONTROL-f? + +>> Vtipkajte C-x 1 in spodnje okno se bo zaprlo. + +Za razliko od ukazov, ki smo se jih nau�ili do zdaj, je ta ukaz +sestavljen iz dveh znakov. Za�ne se z znakom CONTROL-x. Cela vrsta +ukazov se za�ne enako, in mnogi od njih zadevajo delo z datotekami, +delovnimi podro�ji in podobnim. Vsem tem ukazom je skupno, da se +za�nejo s CONTROL-x, ki mu sledi �e en, dva ali trije znaki. + + +* VRIVANJE IN BRISANJE +---------------------- + +�e �elite v obstoje�e besedilo vriniti novo, preprosto premaknite +kazal�ek na �eljeno mesto in za�nite tipkati. Znake, ki jih lahko +vidite, na primer A, 7, * in podobno, razume Emacs kot del besedila in +jih takoj vrine. S pritiskom na Return (ali Enter) vrinete znak za +skok v novo vrstico. + +Zadnji vtipkani znak lahko izbri�ete s pritiskom na tipko +<Delback>. To je tista tipka na tipkovnici, ki jo navadno uporabljate +za brisanje nazadnje natipkanega znaka. Navadno je to velika tipka +vrstico ali dve nad tipko <Return>, ki je ozna�ena z "Backspace", +"Delete" ali "Del". + +�e imate na tipkovnici tipko "Backspace", je to tipka <Delback>. Naj +vas ne zmede, �e imate poleg tega �e tipko "Delete" - <Delback> je +"Backspace". + +Splo�no <Delback> pobri�e znak neposredno pred trenutnim polo�ajem +kazal�ka. + +>> Vtipkajte zdaj nekaj znakov in jih zatem s tipko <Delback> pobri�ite. + Ni� naj vas ne skrbi, �e se je ta vrstica spremenila. Izvirnika + tega u�benika ne boste pokvarili -- tole je samo va�a osebna kopija. + +Ko vrstica postane predolga za zaslon, se ,,nadaljuje`` v naslednji +vrstici na zaslonu. Obrnjena po�evnica (znak ,\`) ali v grafi�nih +okoljih zavita pu��ica ob desnem robu ozna�uje vrstico, ki se +nadaljuje v naslednji zaslonski vrstici. + +>> Zdaj za�nite tipkati besedilo, dokler ne dose�ete desnega roba, in + �e naprej. Opazili boste, da se pojavi znak za nadaljevanje. + +>> S tipko <Delback> pobri�ite toliko znakov, da vrstica ne sega + ve� �ez �irino zaslona. Znak za nadaljevanje v naslednji + vrstici je izginil. + +Znak za novo vrstico lahko pobri�emo enako kot vsak drug znak. S tem, +ko pobri�emo znak za novo vrstico, zdru�imo vrstici v eno samo. �e bo +nova vrstica predolga, da bi cela pri�la na zaslon, bo razdeljena v +ve� zaslonskih vrstic. + +>> Premaknite kazal�ek na za�etek vrstice in pritisnite <Delback>. To + zdru�i vrstico s prej�njo. + +>> Pritisnite <Return>. S tem ste ponovno vrinili znak za skok v novo + vrstico, ki ste ga malo prej zbrisali. + +Spomnimo se, da lahko za ve�ino ukazov v Emacsu dolo�imo, naj se +izvedejo ve�krat zaporedoma; to vklju�uje tudi vnos teksta. Ponovitev +obi�ajnega znaka ga ve�krat vrine v besedilo. + +>> Poskusite zdaj tole: da vnesete osem zvezdic, vtipkajte C-u 8 * + +Zdaj ste se nau�ili najpreprostej�i na�in, da v Emacsu nekaj natipkate +in popravite. Bri�ete lahko tudi besede ali vrstice. Tu je povzetek +ukazov za brisanje: + + <Delback> pobri�e znak tik pred kazal�kom (levo od + oznake za kazal�ek) + C-d pobri�e znak tik za kazal�kom (,pod` oznako + za kazal�ek) + + M-<Delback> pobri�e besedo tik pred kazal�kom + M-d pobri�e besedo tik za kazal�kom + + C-k zavr�e besedilo desno od kazal�ka do konca vrstice + M-k zavr�e besedilo od polo�aja kazal�ka do konca stavka + +�rka ,d` je iz angle�ke besede ,delete` (pobrisati), �rka ,k` pa iz +besede ,kill` (pobiti). Ste opazili, da <Delback> in C-d na eni, ter +M-<Delback> in M-d na drugi strani nadaljujeta paralelo, ki sta jo za�ela +C-f in M-f (<Delback> pravzaprav ni kontrolni znak, kar pa naj nas ne +moti). C-k in M-k sta v enakem sorodu s C-e in M-e: prvi deluje na +vrstice, drugi na stavke. + +Obstaja tudi splo�en postopek za brisanje kateregakoli dela delovnega +podro�ja. Kazal�ek postavimo na en konec podro�ja, ki ga �elimo +izbrisati, in pritisnemo C-@ ali C-SPC (SPC je +preslednica). Katerikoli od obeh ukazov deluje. Premaknite kazal�ek na +drug konec podro�ja, ki ga �elite izbrisati, in pritisnite C-w. S tem +ste zavrgli vse besedilo med obema mejama. + +>> Premaknite kazal�ek na �rko O, s katero se za�enja prej�nji + odstavek. +>> Vtipkajte C-SPC. Emacs prika�e sporo�ilo "Mark set" (slov. Oznaka + postavljena) na dnu ekrana. +>> Premaknite kazal�ek na �rko V v "postavimo" v drugi vrstici istega + odstavka. +>> Vtipkajte C-w. S tem zavr�emo vse besedilo za�en�i z O in vse do + �rke V. + +Razlika med tem, �e zavr�ete cel odstavek besedila (angl. ,,kill``, +pobiti) ali pa �e pobri�ete znak (angl. ,,delete``), je ta, da lahko +prvega vrnete nazaj z ukazom C-y, drugega pa ne. Na splo�no ukazi, ki +lahko povzro�ijo veliko �kode (pobri�ejo veliko besedila), shranijo +pobrisano besedilo; tisti, ki pobri�ejo samo posamezni znak, ali samo +prazne vrstice in presledke, pa ne. + +>> Postavite kazal�ek na za�etek neprazne vrstice. Pritisnite C-k, da + pobri�ete vsebino vrstice. +>> �e enkrat pritisnite C-k. To pobri�e �e znak za novo vrstico. + +Ste opazili, da prvi C-k pobri�e vsebino vrstice, naslednji C-k pa �e +vrstici samo, s �imer se vse besedilo pod biv�o vrstico premakne za +eno vrstico navzgor? Ukaz C-k obravnava �tevil�ni argument malo +druga�e: pobri�e toliko in toliko vrstic z vsebinami vred. To ni zgolj +ponovitev. C-u 2 C-k pobri�e dve polni vrstici besedila, kar je nekaj +drugega, kot �e dvakrat vtipkate C-k. + +Besedilo, ki ste ga prej pobili, lahko povrnete (angl. ,,yank`` -- +potegniti). Predstavljajte si, kot da potegnete nazaj nekaj, kar vam +je nekdo odnesel. Pobito besedilo lahko potegnete nazaj na isti ali pa +na kak�en drug kraj v besedilu, ali pa celo v kaki drugi +datoteki. Isto besedilo lahko ve�krat potegnete nazaj, tako da je v +delovnem podro�ju pove�terjeno. + +Ukaz za vra�anje pobitega besedila je C-y. + +>> Poskusite z ukazom C-y povrniti pobrisano besedilo. + +�e ste uporabili ve� zaporednih ukazov C-k, je vse pobrisano besedilo +shranjeno skupaj, in en sam C-y bo vrnil vse tako pobrisane vrstice. + +>> Poskusite, nekajkrat vtipkajte C-k. + +Zdaj pa vrnimo pobrisano besedilo: + +>> Vtipkajte C-y. Zdaj pa premaknite kazal�ek za nekaj vrstic navzdol + in �e enkrat vtipkajte C-y. Vidite zdaj, kako se kopira dele + besedila? + +Kaj pa, �e ste pobrisali nekaj besedila, ki bi ga radi vrnili, vendar +ste za iskanim odlomkom pobrisali �e nekaj? C-y vrne samo nazadnje +pobrisan odlomek. Vendar tudi prej�nje besedilo ni izgubljeno. Do +njega lahko pridete z ukazom M-y. Ko ste vrnili nazadnje zbrisano +besedilo s C-y, pritisnite M-y, ki ga zamenja s predzanje pobrisanim +besedilom. Vsak naslednji M-y prika�e �e eno prej. Ko ste kon�no +pri�li do iskanega besedila, ni treba napraviti ni� posebnega, da bi +ga obdr�ali. Preprosto nadaljujte z urejanjem, in vrnjeno besedilo bo +ostalo, kamor ste ga odlo�ili. + +�e pritisnete M-y dovolj velikokrat, se boste vrnili na za�ete, torej +spet na zadnje pobrisano besedilo. + +>> Pobri�ite vrstico, premaknite se nekam drugam, in pobri�ite �e + eno vrstico. + Z ukazom C-y dobite nazaj to drugo vrstico. + Z ukazom M-y pa jo zamenjate s prvo vrstico. + Ponovite ukaz M-y �e nekajkrat in si oglejte, kaj dobite na + zaslon. Ponavljajte ga, dokler se ne prika�e ponovno nazadnje + pobrisana vrstica, in �e naprej. �e �elite, lahko tudi ukazu + M-y podate pozitivno ali negativno �tevilo ponovitev. + + +* PREKLIC UKAZA (UNDO) +---------------------- + +�e ste besedilo spremenili, a ste se kasneje premislili, lahko +besedilo vrnete v prvotno stanje z ukazom Undo, C-x u. Normalno vrne +C-x u zadnjo spremembo besedila; �e ukaz ponovimo, prekli�emo �e +predzadnjo spremembo, in vsaka nadaljnja ponovitev se�e �e eno +spremembo globlje v zgodovino. + +Emacs hrani bolj ali manj celotno zgodovino na�ih ukazov, z dvema +izjemama: ukazov, ki niso napravili nobene spremembe v besedilu +(npr. premik kazal�ka), ne shranjuje, in zaporedje do 20 vrinjenih +znakov shrani kot en sam ukaz. Slednje prihrani nekaj ukazov C-x u, ki +bi jih morali vtipkati. + +>> Pobri�ite to vrstico z ukazom C-k, potem jo prikli�ite nazaj s C-x u. + +C-_ je alternativni ukaz za preklic zadnjega ukaza. Deluje enako kot +s C-x u, ga je pa la�je odtipkati, �e morate ukaz ponoviti ve�krat +zaporedoma. Te�ava z ukazom C-_ je, da na nekaterih tipkovnicah ni +povsem o�itno, kako ga vtipkati, zato je podvojen �e kot C-x u. Na +nekaterih terminalih moramo na primer vtipkati /, medtem ko dr�imo +pritisnjeno tipko CONTROL. + +�e podamo ukazu C-_ ali C-x u numeri�ni argument, je to enako, kot �e +bi ukaz ro�no ponovili tolikokrat, kot pravi argument. + +Ukaz za brisanje besedila lahko prekli�ete in besedilo povrnete, +enako, kot �e bi besedilo pobili. Razlika med brisanjem in pobijanjem +besedila je le ta, da le slednje lahko potegnete nazaj z ukazom +C-y. Preklic ukaza pa velja za eno in drugo. + + +* DATOTEKE +---------- + +Da bi bile spremembe v besedilu trajne, morate besedilo shraniti v +datoteko. V nasprotnem primeru jih boste za vedno izgubili tisti hip, +ko boste zapustili Emacs. Besedilo postavimo v datoteko tako, da +na disku ,,poi��emo`` (angl. find) datoteko, preden za�nemo tipkati +(pravimo tudi, da ,,obi��emo`` datoteko). + +Poiskati datoteko pomeni, da v Emacsu vidimo vsebino datoteke. To je +bolj ali manj tako, kot da z Emacsom urejamo datoteko samo. Vendar pa +spremembe ne postanejo trajne, dokler datoteke ne shranimo +(angl. save) na disk. Tako imamo mo�nost, da se izognemo temu, da bi +nam na pol spremenjene datoteke le�ale po disku, kadar tega ne +�elimo. Ker pa Emacs ohrani izvorno datoteko pod spremenjenim imenom, +lahko prvotno datoteko prikli�emo nazaj celo �e potem, ko smo datoteko +�e shranili na disk. + +V predzadnji vrstici na dnu zaslona vidite vrstico, ki se za�ne in +kon�a z vezaji, in vsebuje niz znakov ,,--:-- TUTORIAL``. Ta del +zaslona navadno vsebuje ime datoteke, ki smo jo obiskali. Zdajle je to +,,TUTORIAL``, va�a delovna kopija u�benika Emacsa. Ko boste poiskali +kak�no drugo datoteko, bo na tem mestu pisalo njeno ime. + +Posebnost ukaza za iskanje datoteke je, da moramo povedati, katero +datoteko i��emo. Pravimo, da ukaz ,,prebere argument s terminala`` (v +tem primeru je argument ime datoteke). Ko vtipkate ukaz + + C-x C-f (poi��i datoteko) + +vas Emacs povpra�a po imenu datoteke. Kar vtipkate, se sproti vidi v +vrstici na dnu zaslona. Temu delovnemu podro�ju pravimo pogovorni +vmesnik (minibuffer), kadar se uporablja za tovrstni vnos. Znotraj +pogovornega vmesnika lahko uporabljate obi�ajne ukaze za urejanje, �e +ste se na primer pri tipkanju zmotili. + +Sredi tipkanja imena datoteke (ali katerega koli drugega opravila v +pogovornem vmesniku) lahko ukaz prekli�ete s C-g. + +>> Vtipkajte C-x C-f, zatem pa �e C-g. Zadnji ukaz od treh je + zaprl pogovorni vmesnik in tudi preklical ukaz C-x C-f, ki je + uporabljal pogovorni vmesnik. Konec z iskanjem datoteke. + +Ko ste dokon�ali ime, ga vnesete s pritiskom na <Return>. S tem se +po�ene ukaz C-x C-f in poi��e iskano datoteko. Pogovorni vmesnik +izgine, ko je ukaz izveden. + +Trenutek kasneje se vsebina datoteke pojavi na zaslonu. Zdaj lahko +dopolnjujete, urejate ali kako druga�e spreminjate vsebino. Ko �elite, +da ostanejo spremembe trajne, izvedete ukaz: + + C-x C-s (shrani datoteko) + +Besedilo se s tem shrani iz pomnilnika ra�unalnika na datoteko na +disk. Ko prvi� izvedete ta ukaz, se izvorna datoteka preimenuje, tako +da ni izgubljena. Najdete jo pod novim imenom, ki se od starega +razlikuje po tem, da ima na koncu pripet znak ,,~``. + +Ko je Emacs shranil datoteko, izpi�e njeno ime. Shranjujte raje +pogosteje kot ne, da v primeru, �e gre z ra�unalnikom kaj narobe, ne +izgubite veliko. + +>> Vtipkajte C-x C-s, s �imer boste shranili svojo kopijo tega + u�benika. Emacs bo v vrstici na dnu zaslona izpisal ,,Wrote + ...TUTORIAL``. + +Opozorilo: na nekaterih sistemih bo ukaz C-x C-s zamrznil zaslon, in +tako ne boste videli, da Emacs �e kaj izpi�e. To je znak, da je +operacijski sistem prestregel znak C-s in ga interpretiral kot znak za +prekinitev toka podatkov, namesto da bi ga posredoval Emacsu. Zaslon +,,odmrznete`` z ukazom C-q. �e je va� sistem eden takih, si za nasvet, +kako re�iti to nev�e�nost, oglejte razdelek ,,Spontaneous Entry to +Incremental Search`` v priro�niku za Emacs. + +Poi��ete lahko lahko �e obstoje�o datoteko, da si jo ogledate ali +popravite, ali pa tudi datoteko, ki �e ne obstaja. To je na�in, kako z +Emacsom ustvarimo novo datoteko: poi��ite datoteko z izbranim imenom, +ki bo sprva prazna, in za�nite pisati. Ko jo boste prvi� shranili, bo +Emacs ustvaril datoteko z vne�enim besedilom. Od tod dalje delate na +�e obstoje�i datoteki. + + +* DELOVNA PODRO�JA +------------------ + +Tudi �e ste z ukazom C-x C-f poiskali in odprli drugo datoteko, prva +ostane v Emacsu. Nanjo se vrnete tako, da jo �e enkrat ,,poi��ete`` z +ukazom C-x C-f. Tako imate lahko v Emacsu hkrati kar precej datotek. + +>> Ustvarite datoteko z imenom ,,bla`` tako, da vtipkate C-x C-f + bla <Return>. Natipkajte nekaj besedila, ga po potrebi popravite, in + shranite v datoteko ,,bla`` z ukazom C-x C-s. Ko ste kon�ali, se + vrnite v u�benik z ukazom C-x C-f TUTORIAL <Return>. + +Emacs hrani besedilo vsake datoteke v takoimenovanem ,,delovnem +podro�ju`` (angl. buffer). Ko poi��emo datoteko, Emacs ustvari zanjo +novo delovno podro�je. Vsa obstoje�a delovna podro�ja v Emacsu vidimo +z ukazom: + + C-x C-b Seznam delovnih podro�ij. + +>> Poskusite C-x C-b zdaj. + +Vidite, da ima vsako delovno podro�je svoje ime, pri nekaterih pa pi�e +tudi ime datoteke, katere vsebina se hrani v njem. Vsako besedilo, ki +ga vidite v katerem od Emacsovih oken, je vedno del kak�nega delovnega +podro�ja. + +>> Z ukazom C-x 1 se znebite seznama delovnih podro�ij. + +Tudi �e imate ve� delovnih podro�ij, pa je vedno le eno od njih +trenutno dejavno. To je tisto delovno podro�je, ki ga popravljate. �e +�elite popravljati drugo delovno podro�je, morate ,,preklopiti`` +nanj. �e bi radi preklopili na delovno podro�je, ki pripada kak�ni +datoteki, �e poznate en na�in, kako to storiti: ponovno ,,obi��ete`` +(odprete) to datoteko z ukazom C-x C-f. Obstaja pa �e la�ji na�in: z +ukazom C-x b. Pri tem ukazu morate navesti ime delovnega podro�ja. + +>> Vtipkajte C-x b bla <Return>, s �imer se vrnete v delovno podro�je + ,,bla`` z vsebino datoteke ,,bla``, ki ste jo maloprej + odprli. Zatem vtipkajte C-x b TUTORIAL <RETURN>, s �imer se vrnete + nazaj v ta u�benik. + +Ve�inoma se ime delovnega podro�ja kar ujema z imenom datoteke (brez +poti do datoteke), ne pa vedno. Seznam delovnih podro�ij, ki ga +prika�e ukaz C-x C-b, prika�e imena vseh delovnih podro�ij. + +Vsako besedilo, ki ga vidite v katerem od Emacsovih oken, je vedno del +kak�nega delovnega podro�ja. Nekatera delovna podro�ja ne pripadajo +nobeni datoteki. Podro�je ,,*Buffer List*``, na primer, je �e eno +takih. To delovno podro�je smo ustvarili ravnokar, ko smo pognali ukaz +C-x C-b, in vsebuje seznam delovnih podro�ij. Tudi delovno podro�je +,,Messages`` ne pripada nobeni datoteki, ampak vsebuje sporo�ila, ki +jih je Emacs izpisoval v odzivnem podro�ju na dnu zaslona. + +>> Vtipkajte C-x b *Messages* <Return> in si oglejte delovno podro�je + s sporo�ili, zatem pa vtipkajte C-x b TUTORIAL <Return> in se tako + vrnite v u�benik. + +�e ste spreminjali besedilo ene datoteke, potem pa poiskali drugo, to +ne shrani spremeb v prvo datoteko. Te ostanejo znotraj Emacsa, na +delovnem podro�ju, ki pripada prvi datoteki. Ustvarjenje ali +spreminjanje delovnega podro�ja druge datoteke nima nobenega vpliva na +podro�je prve. To je zelo uporabno, pomeni pa tudi, da potrebujemo +udobno pot, da shranimo delovno podro�je prve datoteke. Nerodno bi +bilo preklapljanje na prvo podro�je s C-x C-f, da bi shranili s C-x +C-s. Namesto tega imamo: + + C-x s Shrani nekatera delovna podro�ja + +Ukaz C-x poi��e delovna podro�ja, katerih vsebina je bila spremenjena, +odkar je bila zadnji� shranjena na datoteko. Za vsako tako delovno +podro�je C-x s vpra�a, �e ga �elite shraniti. + + +* RAZ�IRJEN NABOR UKAZOV +------------------------ + +�e mnogo, mnogo je ukazov Emacsa, ki bi zaslu�ili, da jih obesimo na +razne kontrolne in meta znake. Emacs se temu izogne z ukazom X (iz angl. +eXtend - raz�iriti), ki uvede ukaz iz raz�irjenega nabora. Dveh vrst je: + + C-x Znakovna raz�iritev (angl. Character eXtend). + Sledi mu en sam znak. + M-x Raz�iritev s poimenovanim ukazom. Sledi mu dolgo ime + ukaza. + +Tudi ti ukazi so na splo�no uporabni, ne uporabljamo pa jih tako +pogosto kot tiste, ki ste se jih �e nau�ili. Dva ukaza iz raz�irjenega +nabora �e poznamo: C-x C-f, s katerim poi��emo datoteko, in C-x C-s, s +katerim datoteko shranimo. �e en primer je ukaz, s katerim Emacsu +povemo, da �elimo kon�ati z delom iz iziti iz Emacsa. Ta ukaz je C-x +C-c (ne skrbite: preden kon�a, Emacs ponudi, da shrani vse spremenjene +datoteke). + +Z ukazom C-z Emacs zapustimo samo *za�asno*, tako da lahko ob vrnitvi +nadaljujemo z delom, kjer smo ostali. + +Na sistemih, ki to dopu��ajo, ukaz C-z izide iz Emacsa v ukazno +lupino, a ga ne kon�a - �e uporabljate ukazno lupino C, se lahko +vrnete z ukazom ,fg` ali splo�neje z ukazom ,,%emacs``. + +Drugod ukaz C-z po�ene sekundarno ukazno lupino, tako da lahko +po�enete kak�en drug program in se kasneje vrnete v Emacs. V tem +primeru pravzaprav Emacsa ne zapustimo. Ukaz ,,exit`` v ukazni lupini +je navadno na�in, da zapremo sekundarno lupino in se vrnemo v Emacs. + +Ukaz C-x C-c uporabimo, �e se nameravamo odjaviti s sistema. To je +tudi pravilen na�in za izhod iz Emacsa, �e je tega pognal program za +delo s po�to ali kak drug program, saj ta verjetno ne ve, kaj +napraviti z za�asno prekinjenim Emacsom. V vseh ostalih primerih pa, +�e se ne nameravate odjaviti s sistema, uporabite C-z, in se vrnite v +Emacs, ko bi radi spet urejali besedilo. + +Ukazov C-x je veliko. Zaenkrat smo spoznali naslednje: + + C-x C-f Poi��i datoteko. + C-x C-s Shrani datoteko. + C-x C-b Prika�i seznam delovnih podro�ij. + C-x C-c Kon�aj Emacs. + C-x 1 Zapri vsa okna razen enega. + C-x u Preklic zadnjega ukaza. + +Poimenovani raz�irjeni ukazi so ukazi, ki se uporabljajo �e bolj +poredko, ali pa se uporabljajo samo v nekaterih na�inih dela. Eden +takih je na primer ukaz replace-string, ki po vsem besedilu zamenja en +niz znakov z drugim. Ko vtipkate M-x, se to izpi�e v pogovornem +vmesniku na dnu zaslona, Emacs pa �aka, da vtipkate ime ukaza, ki ga +�elite priklicati; v tem primeru je to ,,replace-string``. Vtipkajte +samo ,,repl s<TAB>`` in Emacs bo dopolnil ime (<TAB> je tabulatorska +tipka; navadno jo najdemo nad tipko Caps Lock ali Shift na levi strani +tipkovnice). Ukaz vnesete s pritiskom na <Return>. + +Ukaz replace-string potrebuje dva argumenta -- niz, ki ga �elite +zamenjati, in niz, s katerim bi radi zamenjali prvega. Vsakega posebej +vnesete in zaklju�ite s pritiskom na tipko Return. + +>> Premaknite kazal�ek na prazno vrstico dve vrstici pod to, zatem + vtipkajte M-x repl s<Return>zamenjala<Return>spremenila<Return>. + + Opazite, kako se je ta vrstica zamenjala? Vse besede + z-a-m-e-n-j-a-l-a od tod do konca besedila ste nadomestili z besedo + ,,spremenila``. + + +* AVTOMATI�NO SHRANJEVANJE +-------------------------- + +Spremembe v datoteki, ki jih �e niste shranili na disk, so izgubljene, +�e medtem denimo zmanjka elektrike. Da bi vas zavaroval pred tem, +Emacs periodi�no avtomati�no shrani vse datoteke, ki jih +urejate. Avtomati�no shranjena datoteka se od izvorne razlikuje po +znaku ,#` na za�etku in koncu imena: �e se je va�a datoteka imenovala +,,hello.c``, se avtomati�no shranjena datoteka imenuje +,,#hello.c#``. Ko normalno shranite datoteko, avtomati�no shranjena +datoteka ni ve� potrebna, in Emacs jo pobri�e. + +�e res pride do izgube podatkov v pomnilniku, lahko povrnete avtomati�no +shranjeno besedilo tako, da normalno poi��ete datoteko (pravo ime +datoteke, ne ime avtomati�no shranjene datoteke), zatem pa vtipkate M-x +recover file<Return>. Ko vas vpra�a za potrditev, vtipkajte yes<Return> +za nadaljevanje in povrnitev avtomati�no shranjenenih podatkov. + + +* ODZIVNO PODRO�JE +------------------ + +Kadar Emacs opazi, da po�asi vtipkavate ukaz, odpre v zadnji vrstici +na dnu zaslona odzivno podro�je in v njem sproti prikazuje natipkano. + + +* STATUSNA VRSTICA +------------------ + +Vrstica nad odzivnim podro�jem je statusna vrstica. Ta ka�e verjetno +nekaj podobnega kot: + +--:** TUTORIAL (Fundamental)--L670--58%---------------------- + +V njej so izpisani pomembni podatki o stanju Emacsa in besedilu, ki ga +urejate. + +Zdaj �e veste, kaj pomeni ime datoteke -- to je datoteka, ki ste jo +poiskali. Oznaka --NN%-- pomeni, da je nad vrhom zaslona �e NN +odstotkov celotne datoteke. �e je za�etek datoteke na zaslonu, bo +namesto --00%-- pisalo --Top--. Podobno bo pisalo --Bot--, �e je +zadnja vrstica datoteke na zaslonu. �e je datoteka, ki jo ogledujete, +tako kratka, da gre vsa na en zaslon, pa bo pisalo --All--. + +�rka L in �tevilke za njo ka�ejo polo�aj �e druga�e, kot zaporedno +�tevilko vrstice, v kateri je kazal�ek. + +Zvezdice na za�etku vrstice pomenijo, da ste datoteko �e spreminjali. +Tik po tem, ko ste odprli ali shranili datoteko, ni nobenih zvezdic, +so samo �rtice. + +Del statusne vrstice znotraj oklepajev vam pove, v kak�nem na�inu dela +Emacs. Privzeti na�in je osnovni na�in (Fundamental), v katerem ste +sedaj. Fundamental je eden od glavnih na�inov (angl. major +mode). Emacs pozna veliko razli�nih glavnih na�inov. Nekateri od njih +so namenjeni pisanju programov, kot na primer Lisp, ali pisanju +besedil, kot npr. Text. Naenkrat je lahko aktiven le en glavni na�in, +njegovo ime pa je vedno izpisano v statusni vrstici, kjer zdaj pi�e +Fundamental. + +Glavni na�ini lahko spremenijo pomen nekaterim ukazom. Obstajajo, +denimo, ukazi za pisanje komentarjev v programu, in ker ima vsak +programski jezik svoje predstave o tem, kako mora komentar izgledati, +mora vsak glavni na�in vnesti komentarje druga�e. Ker je vsak glavni +na�in ime raz�irjenega ukaza, lahko tako tudi izbiramo glavni +na�in. Na primer, M-x fundamental-mode vas postavi v na�in +Fundamental. + +�e nameravate popravljati slovensko (ali angle�ko) besedilo, kot je na +primer tole, boste verjetno izbrali tekstovni na�in (Text). +>> Vtipkajte M-x text mode<Return>. + +Brez skrbi, noben od ukazov Emacsa, ki ste se jih nau�ili, se s tem ne +spremeni kaj dosti. Lahko pa opazite, da Emacs zdaj jemlje opu��aje za +dele besed, ko se premikate z M-f ali M-b. V osnovnem na�inu jih je +obravnaval kot meje med besedami. + +Glavni na�ini navadno po�enjajo majhne spremembe, kot je ta: ve�ina +ukazov ,,opravi isti posel``, vendar pa to po�nejo na razli�en na�in. + +Dokumentacijo o trenutno aktivnem glavnem na�inu dobite z ukazom C-h m. + +>> Uporabite C-u C-v enkrat ali ve�krat, toliko, da bo ta vrstica blizu + vrha zaslona. +>> Vtipkajte C-h m, da vidite, v �em se tekstovni na�in (Text) razlikuje + od osnovnega (Fundamental). +>> Vtipkajte C-x 1, da umaknete dokumentacijo z zaslona. + +Glavnim na�inom pravimo glavni na�ini zato, ker obstajajo tudi +podna�ini (angl. minor modes). Podna�ini ne nadome��ajo glavnih +na�inom, ampak le spreminjajo njihovo obna�anje. Podna�ine lahko +aktiviramo ali deaktiviramo neodvisno od glavnega na�ina in neodvisno +od ostalih podna�inov. Tako lahko ne uporabljate nobenega podna�ina, +en podna�in, ali kombinacijo ve�ih podna�inov. + +Podna�in, ki je zelo uporaben posebno za pisanje besedil, je Auto +Fill. Ko je vklopljen, Emacs med pisanjem avtomati�no deli vrstice na +presledkih med besedami, tako da vrstice niso predolge. + +Vklopite ga lahko z ukazom M-x auto fill mode<Return>. Ko je +vklopljen, ga lahko izklopite z istim ukazom, M-x +auto fill mode<Return>. Z istim ukazom torej preklapljamo +(angl. toggle) med vklopljenim in izklopljenim stanjem. + +>> Vtipkajte zdaj M-x auto fill mode<Return>. Potem za�nite tipkati + "asdf asdkl sdjf sdjkf"... dokler ne opazite, da je Emacs razbil + vrstico na dve. Med tipkanjem mora biti dovolj presledkov, saj + Auto Fill prelamlja vrstice samo na presledkih. + +�irina besedila je navadno postavljena na 70 znakov, kar pa lahko +spremenite z ukazom C-x f. Novo �irino morate podati kot �tevil�ni +argument. + +>> Vtipkajte C-x f in argument 20. (C-u 2 0 C-x f). Zatem vtipkajte + nekaj besedila in poglejte, �e bo Emacs res delil vrstice pri 20 + znakih. Potem z ukazom C-x f postavite mejo nazaj na 70. + +Auto Fill deluje le, kadar pi�ete novo besedilo, ne pa, +kadar popravljate �e napisan odstavek. +Tak odstavek lahko poravnate tako, da kazal�ek premaknete nekam +znotraj odstavka in uka�ete M-q (META-q). + +>> Premaknite kazal�ek v prej�nji odstavek in izvedite M-q. + + +* ISKANJE +--------- + +Emacs lahko v besedilu poi��e niz znakov (zaporedje znakov ali besed), +naprej ali nazaj po besedilu. Iskanje spada v skupino ukazov za +premikanje kazal�ka, saj premakne kazal�ek na kraj v besedilu, kjer je +na�el iskani niz. + +Iskanje v Emacsu je morda nekoliko druga�no od tistega, ki ste ga +navajeni, in sicer je ,,inkrementalno``. To pomeni, da se iskanje +odvija hkrati s tem, ko tipkate iskani niz. + +Ukaza za iskanje sta C-s za iskanje naprej po datoteki in C-r za +iskanje nazaj po datoteki. PO�AKAJTE! Ne preizku�ajte jih �e ta hip! + +Ko boste natipkali C-s, boste opazili niz ,,I-search`` kot pozivnik +v pogovornem vmesniku. To vam pove, da je Emacs v inkrementalnem iskanju +in vas �aka, da za�nete tipkati, kar i��ete. <Return> zaklju�i iskanje. + +>> Pritisnite zdaj C-s. PO�ASI, �rko za �rko, vtipkajte besedo + ,,kazal�ek``. Za vsako vtipkano �rko se ustavite in si oglejte, kaj + se je zgodilo s kazal�kom. +>> �e enkrat pritisnite C-s, da poi��ete naslednji ,,kazal�ek``. +>> �estkrat pritisnite <Delback> in opazujte, kako se premika kazal�ek. +>> Kon�ajte iskanje s tipko <Return>. + +Ste videli, kaj se je zgodilo? Emacs pri inkrementalnem iskanju sku�a +poiskati niz, ki ste ga natipkali do tistega hipa. Da poi��ete +naslednje mesto, kjer se pojavi ,,kazal�ek``, samo �e enkrat +pritisnete C-s. �e takega mesta ni, Emacs �ivkne in vam sporo�i, da +iskanje ni uspelo. Tudi C-g prekine iskanje. + +OPOZORILO: Na nekaterih sistemih bo s pritiskom na C-s ekran +zmrznil. To je znak, da je operacijski sistem prestregel znak C-s in +ga interpretiral kot znak za prekinitev toka podatkov, namesto da bi +ga posredoval programu Emacs. Ekran ,,odtajate`` s pritiskom na +C-q. Potem si oglejte razdelek ,,Spontaneous Entry to Incremental +Search`` v priro�niku za nasvet, kako se spopasti s to nev�e�nostjo. + +�e sredi inkrementalnega iskanja pritisnete <Delback>, boste opazili, +da to pobri�e zadnji znak v iskanem nizu, kazal�ek pa se premakne +nazaj na mesto v besedilu, kjer je na�el kraj�i niz. Na primer, +predpostavimo, da ste do zdaj natipkali ,,ka`` in je kazal�ek na +mestu, kjer se prvi� pojavi ,,ka``. �e zdaj pritisnete <Delback>, boste +s tem v pogovornem vmesniku izbrisali ,a`, hkrati pa se bo kazal�ek +postavil na mesto, kjer je prvi� na�el ,k`, preden ste natipkali �e +,a`. + +�e sredi iskanja vtipkate katerikoli kontrolni znaki ali metaznak +(razen tistih, ki imajo poseben pomen pri iskanju, to sta C-s in C-r), +se iskanje prekine. + +C-s za�ne iskati na mestu v datoteki, kjer trenutno stoji kazal�ek, in +i��e do konca datoteke. �e bi radi iskali proti za�etku datoteke, +namesto C-s vtipkamo C-r. Vse, kar smo povedali o ukazu C-s, velja +tudi za C-r, le smer iskanja je obrnjena. + + +* VE� OKEN NA ZASLONU +--------------------- + +Ena simpati�nih lastnosti Emacsa je, da zna hkrati prikazati ve� oken +na ekranu, tudi �e ne delamo v grafi�nem na�inu. + +>> Premaknite kazal�ek v to vrstico in vtipkajte C-u 0 C-l (zadnji + znak je CONTROL-L, ne CONTROL-1) +>> Zdaj vtipkajte C-x 2, da razdelite zaslon na dve okni. + V obeh oknih imate odprt ta priro�nik. Kazal�ek je ostal v zgornjem + oknu. +>> Pritisnite C-M-v za listanje v spodnjem oknu. + (�e nimate tipke META, tipkajte ESC C-v). +>> Vtipkajte C-x o (o kot ,,other``, drugi), da preselite kazal�ek v + spodnje okno. +>> S C-v in M-v se v spodnjem oknu premikate po vsebini datoteke. + Zgornje okno �e vedno ka�e ta navodila. +>> Ponovni C-x o vas vrne v zgornje okno. Kazal�ek se je vrnil na + mesto, kjer je bil, preden smo sko�ili v spodnje okno. + +Z ukazom C-x o lahko preklapljamo med okni. Vsako okno si zapomni, kje +v oknu je ostal kazal�ek, samo trenutno aktivno okno pa kazal�ek tudi +v resnici prika�e. Vsi obi�ajni ukazi za urejanje, ki smo se jih +nau�ili, veljajo za aktivno okno. + +Ukaz C-M-v je zelo uporaben, kadar urejamo besedilo v enem oknu, +drugega pa uporabljamo samo za pomo�. Kazal�ek ostaja ves �as v oknu, +v katerem urejamo, po vsebini spodnjega okna pa se vseeno lahko +premikamo, ne da bi morali venomer skakati iz enega okna v drugega. + +C-M-v je primer znaka CONTROL-META. �e imate v resnici tipko META (na +PC navadno levi Alt), lahko vtipkate C-M-v tako, da dr�ite pritisnjeni +tako CONTROL kot META, medtem ko vtipkate v. Ni pomembno, katero od +tipk, CONTROL ali META, pritisnete prvo, saj obe delujeta �ele, ko +pritisnete znak, ki sledi (v zgornjem primeru ,v`). + +Nasprotno pa je vrstni red pritiskanja pomemben, �e nimate tipke META +in namesto nje uporabljate ESC. V tem primeru morate najprej +pritisniti ESC, potem pa Control-v. Obratna kombinacija, CONTROL-ESC v +ne deluje. To je zato, ker je ESC znak sam po sebi, ne pa modifikator, +kot sta CONTROL in META. + +>> V zgornjem oknu vtipkajte C-x 1, da se znebite spodnjega okna. + +(�e bi vtipkali C-x 1 v spodnjem oknu, bi se znebili +zgornjega. Razmi�ljajte o tem ukazu kot ,,Obdr�i samo eno okno, in +sicer tisto, v katerem sem zdaj.``) + +Seveda ni nujno, da obe okni ka�eta isto delovno podro�je. �e v enem +oknu izvedete C-x C-f in poi��ete novo datoteko, se vsebina drugega +okna ne spremeni. V vsakem oknu lahko neodvisno obdelujete drugo +datoteko. + +Pa �e ena pot, kako v dveh oknih prika�ete dve razli�ni datoteki: + +>> Vtipkajte C-x 4 C-f, in na pozivnik vtipkajte ime ene va�ih + datotek. Kon�ajte z <Return>. Odpre se �e eno okno in izbrana + datoteka se pojavi v drugem oknu. Tudi kazal�ek se preseli v drugo + okno. + +>> Vtipkajte C-x o, da se vrnete nazaj v zgornje okno, in C-x 1, da + zaprete spodnje okno. + + +* REKURZIVNI NIVOJI UREJANJA +---------------------------- + +V�asih boste pri�li v nekaj, �emur se pravi ,,rekurzivni nivo +urejanja``. To se vidi po tem, da v statusni vrstici oglati oklepaji +oklepajo ime glavnega na�ina. V osnovnem na�inu bi, na primer, videli +[(Fundamental)] namesto (Fundamental). + +Iz rekurzivnega nivoja urejanja se re�ite, �e vtipkate ESC ESC ESC. To +zaporedje je vsenamenski ukaz ,,pojdi ven``. Uporabite ga lahko tudi +za ukinjanje odve�nih oken, ali vrnitev iz pogovornega vmesnika. + +>> Pritisnite M-x, da odprete pogovorni vmesnik, zatem pa vtipkajte + ESC ESC ESC, da pridete ven iz njega. + +Z ukazom C-g ne morete iz rekurzivnega nivoja urejanja, ker C-g +prekli�e ukaze ali argumente ZNOTRAJ rekurzivnega nivoja. + + +* DODATNA POMO� +--------------- + +V tem uvodu smo posku�ali zbrati dovolj informacij, da lahko za�nete +Emacs uporabljati. Emacs ponuja toliko, da bi bilo nemogo�e vse to +zbrati tukaj. Verjetno pa bi se vseeno radi nau�ili kaj o �tevilnih +koristnih mo�nostih, ki jih �e ne poznate. Emacs ima �e vgrajene +veliko dokumentacije, do katere lahko pridete s pritiskom na CONTROL-h +(h kot ,,help``, pomo�). + +Za pomo� pritisnete C-h, potem pa vtipkate znak, ki pove, kak�no pomo� +�elite. �e ste poplnoma izgubljeni, vtipkajte C-h ? in Emacs vam bo +povedal, kak�na pomo� je sploh na voljo. �e ste vtipkali C-h, pa ste +si premislili, lahko ukaz prekli�ete s C-g. + +(Na nekaterih sistemih se znak C-h preslika v kaj drugega. To ni +dobro, in v takem primeru se prito�ite sistemskemu vzdr�evalcu. Medtem +pa, �e C-h ne prika�e sporo�ila o pomo�i na dnu zaslona, namesto tega +poskusite pritisniti tipko F1 ali pa vtipkajte M-x help <Return>.) + +Najosnovnej�i tip pomo�i prika�e C-h c. Pritisnite C-h, tipko c, zatem +pa ukazni znak ali zaporedje ukaznih znakov, in Emacs bo izpisal +kratek opis ukaza. + +>> Vtipkajte C-h c C-p. + Izpi�e se nekaj takega kot + + C-p runs the command previous-line + +Ukaz je izpisal ime funkcije, ki izvede ukaz. Imena funkcij +uporabljamo, kadar pi�emo prilagoditve in raz�iritve Emacsa. Ker pa so +navadno imena funkcij izbrana tako, da kaj povedo o tem, kaj funkcija +po�ne, bo verjetno to tudi dovolj za kratko osve�itev, �e ste se z +ukazom �e kdaj sre�ali. + +Ukazu C-h lahko sledi tudi zaporedje znakov, kot na primer C-x C-s, +ali, �e nimate tipke META, <Esc>v. + +Za ve� informacij o ukazu vtipkajte C-h k namesto C-h c. + +>> Vtipkajte C-h k C-p. + +To odpre novo okno in v njem prika�e dokumentacijo o funkciji, obenem +z njenim imenom. Ko ste opravili, vtipkajte C-x 1, da se znebite okna +z pomo�jo. Tega seveda ni potrebno napraviti takoj, ampak lahko +urejate, medtem ko imate odprto okno s pomo�jo, in ga zaprete, ko ste +kon�ali. + +Sledi �e nekaj uporabnih mo�nosti, ki jih ponuja pomo�: + + C-h f Opi�i funkcijo. Kot argument morate podati ime + funkcije. + +>> Poskusite C-h f previous-line<Return>. + To izpi�e vse podatke, ki jih ima Emacs o funkciji, ki izvede ukaz C-p. + +Podoben ukaz C-h v izpi�e dokumentacijo za spremenljivke, s katerimi +lahko nastavite obna�anje Emacsa. Ob pozivniku morate vpisati ime +spremenljivke. + + C-h a Apropos. Vtipkajte klju�no besedo in Emacs bo izpisal + vse ukaze, ki vsebujejo to klju�no besedo. Vse te + ukaze lahko prikli�ete z META-x. Pri nekaterih ukazih + bo Apropos izpisal tudi eno ali dvoznakovno + zaporedje, s katerim dose�ete isti u�inek. + +>> Vtipkajte C-h a file<Return>. + +To odpre novo okno, v katerem so vsa dolga imena ukazov, ki vsebujejo +,,file`` v imenu. Izvedete jih lahko z M-x. Pri nekaterih se izpi�e +tudi kratek ukaz, npr. C-x C-f ali C-x C-w pri ukazih find-file in +write-file. + +>> Pritisnite C-M-v, da se sprehajate po oknu s pomo�jo. Poskusite + nekajkrat. + +>> Vtipkajte C-x 1, da zaprete okno s pomo�jo. + + C-h i Priro�niki z navodili za uporabo (tkim. datoteke + "info"). Ta ukaz vas prestavi v posebno delovno + podro�je, imenovano "info". V njem lahko prebirate + priro�nike za programe, ki so name��eni v sistemu. Z + ukazom m emacs<Return> denimo dobite priro�nik za + urejevalnik Emacs. �e sistema Info �e niste + uporabljali, vtipkajte ? in Emacs vas bo popeljal na + v�deni izlet po na�inu Info in mo�nostih, ki jih + ponuja. Ko boste zaklju�ili z branjem tega prvega + berila, bo priro�nik za Emacs v sistemu Info va� + glavni vir dokumentacije. + + +* DRUGE MO�NOSTI +---------------- + +�e ve� se lahko nau�ite o Emacsu z branjem priro�nika, bodisi +natisnjenega, bodisi na zaslonu v sistemu Info (uporabite menu Help +ali vtipkajte F10 h r). Dve mo�nosti, ki vam bosta morda posebej v�e�, +sta samodejno zaklju�evanje vrstice, s katerim prihranite nekaj +tipkanja, in dired, s katerim poenostavimo delo z datotekami. + +Samodejno zaklju�evanje vrstic je na�in, s katerim prihranimo nekaj +tipkanja. �e �elite denimo preklopiti v delovno podro�je *Messages*, +je dovolj, da vtipkate C-x b *M<Tab> in Emacs bo sam dopolnil +preostanek imena delovnega podro�ja. Samodejno zaklju�evanje je +opisano v sistemu Info v priro�niku za Emacs, razdelek ,,Completion``. + +Dired omogo�a izpis seznama datotek v imeniku (in po mo�nosti tudi +podimenikih), premikanje po seznamu, obiskovanje (odpiranje), +preimenovanje, brisanje in druge operacije z datotekami. Dired je +opisav v sistemu Info v priro�niku za Emacs, razdelek ,,Dired``. + +Priro�nik opisuje tudi mnoge druge mo�nosti Emacsa. + + +* ZAKLJU�EK +----------- + +Zapomnite si, da Emacs zapustite z ukazom C-x C-c. �e bi radi samo +za�asno sko�ili v ukazno lupino in se kasneje vrnili v Emacs, pa +storite to z ukazom C-z. + +Ta u�benik je napisan z namenom, da bi bil razumljiv vsem novincem v +Emacsu. �e se vam kaj ne zdi jasno napisano, ne valite krivde nase - +prito�ite se! + + +* RAZMNO�EVANJE IN RAZ�IRJANJE +------------------------------ + +Angle�ki izvirnik tega uvoda v Emacs je naslednik dolge vrste tovrstnih +besedil, za�en�i s tistim, ki ga je Stuart Cracraft napisal za izvorni +Emacs. V sloven��ino ga je prevedel Primo� Peterlin. + +To besedilo, kot sam GNU Emacs, je avtorsko delo, in njegovo +razmno�evanje in raz�irjanje je dovoljeno pod naslednjimi pogoji: + +Copyright (C) 1985, 1996, 1998, 2001, 2002, 2003, 2004, + 2005, 2006, 2007 Free Software Foundation, Inc. + + Dovoljeno je izdelovati in raz�irjati neokrnjene kopije tega spisa + v kakr�nikoli obliki pod pogojem, da je ohranjena navedba o + avtorstvu in to dovoljenje, ter da distributer dovoljuje prejemniku + nadaljnje raz�irjanje pod pogoji, navedenimi v tem dovoljenju. + + Pod pogoji iz prej�njega odstavka je dovoljeno raz�irjati + spremenjene verzije tega spisa ali njegovih delov, �e je jasno + ozna�eno, kdo je nazadnje vnesel spremembe. + +Pogoji za razmno�evanje in raz�irjanje samega Emacsa so malo druga�ni, +a v istem duhu. Prosimo, preberite datoteko COPYING in potem dajte +kopijo programa GNU Emacs svojim prijateljem. Pomagajte zatreti +obstrukcionizem (,,lastni�tvo``) v programju tako, da uporabljate, +pi�ete in delite prosto programje! + +;;; Local Variables: +;;; coding: iso-latin-2 +;;; sentence-end-double-space: nil +;;; End: + +;;; arch-tag: 985059e4-44c6-4ac9-b627-46c8db57acf6 |