From 6d0bd9ba728ea8714baf9eef1dc9ec34000e2e96 Mon Sep 17 00:00:00 2001 From: Primoz PETERLIN Date: Tue, 17 Jan 2012 22:16:42 +0800 Subject: Update Slovenian tutorial. --- admin/FOR-RELEASE | 4 +- etc/ChangeLog | 4 + etc/tutorials/TUTORIAL.sl | 1323 ++++++++++++++++++------------------ etc/tutorials/TUTORIAL.translators | 4 +- 4 files changed, 678 insertions(+), 657 deletions(-) diff --git a/admin/FOR-RELEASE b/admin/FOR-RELEASE index daf8e33d04..6b10d51b97 100644 --- a/admin/FOR-RELEASE +++ b/admin/FOR-RELEASE @@ -117,7 +117,7 @@ TUTORIAL.pt_BR TUTORIAL.ro TUTORIAL.ru TUTORIAL.sk -TUTORIAL.sl +TUTORIAL.sl Primoz PETERLIN TUTORIAL.sv TUTORIAL.th TUTORIAL.zh @@ -203,7 +203,7 @@ help.texi hooks.texi index.texi internals.texi -intro.texi +intro.texi cyd keymaps.texi lists.texi loading.texi diff --git a/etc/ChangeLog b/etc/ChangeLog index b4e22c506a..b13b858ca4 100644 --- a/etc/ChangeLog +++ b/etc/ChangeLog @@ -1,3 +1,7 @@ +2012-01-17 Primoz PETERLIN + + * tutorials/TUTORIAL.sl: Update. + 2012-01-14 Eli Zaretskii * tutorials/TUTORIAL.he: Update to follow changes to TUTORIAL in diff --git a/etc/tutorials/TUTORIAL.sl b/etc/tutorials/TUTORIAL.sl index ef1fecbc86..804fe366d5 100644 --- a/etc/tutorials/TUTORIAL.sl +++ b/etc/tutorials/TUTORIAL.sl @@ -1,41 +1,42 @@ -Prvo berilo za Emacs. Pogoji uporabe in razširjanja so navedeni na koncu. +Prvo berilo za Emacs. Pogoji uporabe in razĹĄirjanja so navedeni na koncu. -Ukazi v Emacsu v splošnem vključujejo tipki CONTROL (včasih označeni -CTRL ali CTL) in META (včasih označena EDIT ali ALT). Namesto, da bi ju -vedno izpisali s celim imenom, bomo uporabili naslednji okrajšavi: +Ukazi v Emacsu v sploĹĄnem vključujejo tipki CONTROL (včasih označeni +CTRL ali CTL) in META (včasih označena EDIT ali ALT). Namesto, da bi ju +vedno izpisali s celim imenom, bomo uporabili naslednji okrajĹĄavi: - C- pomeni, da moramo držati pritisnjeno tipko CONTROL, ko - vtipkamo . Oznaka C-f tako pomeni: držimo pritisnjeno + C- pomeni, da moramo drĹžati pritisnjeno tipko CONTROL, ko + vtipkamo . Oznaka C-f tako pomeni: drĹžimo pritisnjeno tipko CONTROL in pritisnemo tipko f. - M- pomeni, da moramo držati pritisnjeno tipko META, EDIT ali - ALT, ko vtipkamo . Če na tipkovnici ni tipk META, EDIT + M- pomeni, da moramo drĹžati pritisnjeno tipko META, EDIT ali + ALT, ko vtipkamo . Če na tipkovnici ni tipk META, EDIT ali ALT, pritisnemo tipko ESC, jo spustimo in zatem - pritisnemo tipko . Tipko ESC bomo označevali z . + pritisnemo tipko . Tipko ESC bomo označevali z . Pomembno: Emacs zapustimo z ukazom C-x C-c (dva znaka). -V učbeniku so vaje, s katerimi preskusite nove ukaze. Označujeta jih -znaka ,>>` ob levem robu. Zgled: +Delno vneĹĄen ukaz prekinete s C-g. +V učbeniku so vaje, s katerimi preskusite nove ukaze. Označujeta jih +znaka Âť>>ÂŤ ob levem robu. Zgled: <> -[Sredina strani je iz didaktičnih razlogov prazna. Besedilo se nadaljuje spodaj] ->> Vtipkajte zdaj ukaz C-v (View next screen, Prikaži naslednji zaslon), +[Sredina strani je iz didaktičnih razlogov prazna. Besedilo se nadaljuje spodaj] +>> Vtipkajte zdaj ukaz C-v (View next screen, PrikaĹži naslednji zaslon), da se premaknete na naslednji zaslon (kar poskusite, pritisnite hkrati tipko CONTROL in V). Od zdaj naprej boste morali to - napraviti sami vsakič, ko pridete do konca zaslona. + napraviti sami vsakič, ko pridete do konca zaslona. -Ste opazili, da sta se dve vrstici s prejšnjega zaslona ponovili? Ta -kontinuiteta olajša branje pri skakanju s strani na stran. +Ste opazili, da sta se dve vrstici s prejĹĄnjega zaslona ponovili? Ta +kontinuiteta olajĹĄa branje pri skakanju s strani na stran. Prva stvar, ki si jo morate zapomniti, je, kako se premikate po -datoteki. Zdaj že veste, da se premaknete za cel zaslon naprej z +datoteki. Zdaj Ĺže veste, da se premaknete za cel zaslon naprej z ukazom C-v. Za cel zaslon nazaj pa se premaknete z ukazom M-v -(pritisnite tipko META in jo držite ter pritisnite tipko v, ali pa -pritisnite in spustite ter zatem pritisnite tipko v, če tipke -META, EDIT ali ALT na vaši tipkovnici ni). +(pritisnite tipko META in jo drĹžite ter pritisnite tipko v, ali pa +pritisnite in spustite ter zatem pritisnite tipko v, če tipke +META, EDIT ali ALT na vaĹĄi tipkovnici ni). >> Nekajkrat pritisnite M-v in C-v, da vidite, kako ukaza delujeta. -* POVZETEK +* povzetek ---------- Za pregled celega zaslona besedila so uporabni naslednji ukazi: @@ -43,110 +44,113 @@ Za pregled celega zaslona besedila so uporabni naslednji ukazi: C-v Premik se za cel zaslon naprej M-v Premik se za cel zaslon nazaj C-l Cel zaslon premaknemo tako, da je zdaj po vertikali - osredninjen okoli besedila, kjer se nahaja kazalček - (znak v C-l je črka L, ne števka 1) + osredninjen okoli besedila, kjer se nahaja kazalček + (znak v C-l je črka L, ne ĹĄtevka 1) ->> Poiščite kazalček na zaslonu in si zapomnite besedilo okoli njega. - Vtipkajte C-l. - Ponovno poiščite kazalček. Besedilo okoli njega je ostalo isto. +>> Poiščite kazalček na zaslonu in si zapomnite besedilo okoli njega. + Zatem vtipkajte C-l. Ponovno poiščite kazalček. Opazili boste, da + je besedilo okoli njega ostalo isto, vendar se je pomaknilo na sredo + zaslona. Če ĹĄe enkrat pritisnite C-l, se bo ta vrstica pomaknila na + vrh zaslona. Pritisnite C-l ĹĄe enkrat, in vrstica se bo pomaknila + na dno zaslona. Za premikanje za cel zaslon naprej ali nazaj lahko tipkovnicah, ki imajo ti tipki, uporabljate tudi PageUp in PageDown. Opisan postopek s C-v in M-v pa deluje povsod. -* PREMIKANJE KAZALČKA +* PREMIKANJE KAZALČKA --------------------- Premiki za celo stran naprej in nazaj so sicer uporabni, ampak kako pa pridemo do izbranega mesta na zaslonu? -Načinov je več. Najosnovnejši je uporaba ukazov C-p, C-b, C-f in -C-n. Ti po vrsti premaknejo kazalček v prejšnjo vrstico, znak nazaj, -znak naprej, in v naslednjo vrstico. Ti štirje ukazi so enakovredni +Načinov je več. NajosnovnejĹĄi je uporaba ukazov C-p, C-b, C-f in +C-n. Ti po vrsti premaknejo kazalček v prejĹĄnjo vrstico, znak nazaj, +znak naprej, in v naslednjo vrstico. Ti ĹĄtirje ukazi so enakovredni kurzorskim tipkam: - prejšnja vrstica, C-p + prejĹĄnja vrstica, C-p : : - nazaj, C-b .... trenutni položaj kazalčka .... naprej, C-f + nazaj, C-b .... trenutni poloĹžaj kazalčka .... naprej, C-f : : naslednja vrstica, C-n ->> S pritiski na C-n ali C-p premaknite kazalček v sredinsko vrstico +>> S pritiski na C-n ali C-p premaknite kazalček v sredinsko vrstico na diagramu zgoraj. Zatem pritisnite C-l. S tem diagram postavite na sredino zaslona. -V angleščini ima izbor tipk nazoren pomen. P kot ,previous` -(prejšnji), N kot ,next` (naslednji), B kot ,backward` (nazaj) in F -kot ,forward` (naprej). Te osnovne ukaze za premikanje kazalčka boste -uporabljali ves čas. +V angleščini ima izbor tipk nazoren pomen. P kot ÂťpreviousÂŤ +(prejĹĄnji), N kot ÂťnextÂŤ (naslednji), B kot ÂťbackwardÂŤ (nazaj) in F +kot ÂťforwardÂŤ (naprej). Te osnovne ukaze za premikanje kazalčka boste +uporabljali ves čas. ->> Nekajkrat pritisnite C-n, da pride kazalček do te vrstice. +>> Nekajkrat pritisnite C-n, da pride kazalček do te vrstice. >> Z nekaj C-f se pomaknite na desno na sredo vrstice, nato pa nekajkrat - pritisnite C-p. Opazujte, kaj se dogaja s kazalčkom na sredini + pritisnite C-p. Opazujte, kaj se dogaja s kazalčkom na sredini vrstice. -Vsaka vrstice v besedilu je zaključena z znakom za novo vrstico -(angl. Newline). Ta ločuje vrstico v besedilu od naslednje. Tudi -zadnja vrstica v datoteki mora biti zaljučena z znakom za novo vrstico -(čeprav tega Emacs ne zahteva). +Vsaka vrstice v besedilu je zaključena z znakom za novo vrstico +(angl. Newline). Ta ločuje vrstico v besedilu od naslednje. (Tudi +zadnja vrstica v datoteki je po navadi zaključena z znakom za novo +vrstico, čeprav Emacs tega ne zahteva.) ->> Poskusite ukaz C-b, ko je kazalček na začetku vrstice. Kazalček se - mora premakniti na konec prejšnje vrstice. To je zato, ker se je +>> Poskusite ukaz C-b, ko je kazalček na začetku vrstice. Kazalček se + mora premakniti na konec prejĹĄnje vrstice. To je zato, ker se je ravnokar premaknil prek znaka za konec vrstice. -Ukaz C-f premika kazalček prek znaka za novo vrstico enako kot C-b. +Ukaz C-f premika kazalček prek znaka za novo vrstico enako kot C-b. ->> Poskusite še nekajkrat pritisniti C-b, da dobite občutek za - premikanje kazalčka. Potem nekajkrat poskusite C-f, da pridete do konca - vrstice. Še enkrat pritisnite C-f, da skočite v naslednjo vrstico. +>> Poskusite ĹĄe nekajkrat pritisniti C-b, da dobite občutek za + premikanje kazalčka. Potem nekajkrat poskusite C-f, da pridete do konca + vrstice. Ĺ e enkrat pritisnite C-f, da skočite v naslednjo vrstico. -Ko s kazalčkom dosežete zgornji ali spodnji rob zaslona, se besedilo -toliko premakne, da kazalček ostane na zaslonu. V angleščini se temu -pravi ,,scrolling``. To omogoča, da lahko premaknemo kazalček na +Ko s kazalčkom doseĹžete zgornji ali spodnji rob zaslona, se besedilo +toliko premakne, da kazalček ostane na zaslonu. V angleščini se temu +pravi ÂťscrollingÂŤ. To omogoča, da lahko premaknemo kazalček na katerokoli mesto v besedilu, a vseeno ostanemo na zaslonu. ->> Poskusite kazalček pripeljati s C-n čisto do dna zaslona in si oglejte, +>> Poskusite kazalček pripeljati s C-n čisto do dna zaslona in si oglejte, kaj se zgodi. -Če se vam zdi premikanje po en znak prepočasno, se lahko premikate za -celo besedo. M-f (META-f) premakne kazalček za eno besedo naprej, M-b +Če se vam zdi premikanje po en znak prepočasno, se lahko premikate za +celo besedo. M-f (META-f) premakne kazalček za eno besedo naprej, M-b pa za besedo nazaj. >> Poskusite nekajkrat M-f in M-b. -Če je kazalček sredi besede, ga M-f prestavi na konec besede. Če je v +Če je kazalček sredi besede, ga M-f prestavi na konec besede. Če je v belini med besedami, ga M-f premakne na konec naslednje besede. M-b deluje podobno, a v nasprotni smeri. ->> Nekajkrat poskusite M-f in M-b, vmes pa še nekaj C-f in - C-b. Opazujte učinke M-f in M-b, ko je kazalček sredi besede ali +>> Nekajkrat poskusite M-f in M-b, vmes pa ĹĄe nekaj C-f in + C-b. Opazujte učinke M-f in M-b, ko je kazalček sredi besede ali med besedami. Ste opazili paralelo med C-f in C-b na eni strani ter M-f in M-b na -drugi? V Emacsu se dostikrat ukazi Meta nanašajo na operacije nad +drugi? V Emacsu se dostikrat ukazi Meta nanaĹĄajo na operacije nad enotami jezika (besede, stavki, odstavki), medtem ko se ukazi Control -nanašajo na operacije, neodvisne od zvrsti besedila (znaki, vrstice +nanaĹĄajo na operacije, neodvisne od zvrsti besedila (znaki, vrstice ipd.). Podobna zveza je tudi med vrsticami in stavki: ukaza C-a in C-e -premakneta kazalček na začetek oz. konec vrstice, M-a in M-e pa na -začetek oz. konec stavka. +premakneta kazalček na začetek oz. konec vrstice, M-a in M-e pa na +začetek oz. konec stavka. >> Poskusite nekaj ukazov C-a, potem pa nekaj ukazov C-e. Poskusite nekaj ukazov M-a, potem pa nekaj ukazov M-e. -Ste opazili, da ponovljeni C-a ne napravijo nič, ponovljeni M-a pa se -premikajo naprej? Čeprav se ne obnašata enako, pa je vendar obnašanje +Ste opazili, da ponovljeni C-a ne napravijo nič, ponovljeni M-a pa se +premikajo naprej? Čeprav se ne obnaĹĄata enako, pa je vendar obnaĹĄanje enega in drugega po svoje naravno. -Položaju kazalčka na zaslonu pravimo tudi ,,point``, točka. -Parafrazirano: kazalček kaže na zaslonu, kje je točka v besedilu. +PoloĹžaju kazalčka na zaslonu pravimo tudi ÂťpointÂŤ, točka. +Parafrazirano: kazalček kaĹže na zaslonu, kje je točka v besedilu. -Povzetek preprostih ukazov za premikanje kazalčka, vključno s premiki +Povzetek preprostih ukazov za premikanje kazalčka, vključno s premiki po besedo in stavek: C-f Premik za znak naprej @@ -156,335 +160,329 @@ po besedo in stavek: M-b Premik za besedo nazaj C-n Premik v naslednjo vrstico - C-p Premik v prejšnjo vrstico + C-p Premik v prejĹĄnjo vrstico - C-a Premik na začetek vrstice + C-a Premik na začetek vrstice C-e Premik na konec vrstice - M-a Premik na začetek stavka + M-a Premik na začetek stavka M-e Premik na konec stavka >> Za vajo nekajkrat poskusite vsakega od teh ukazov. To so najpogosteje uporabljani ukazi. -Še dva pomembna ukaza za premikanje kazalčka sta M-< (META-manjši od), -ki ga premakne na začetek datoteke, in M-> (META-večji od), ki ga +Ĺ e dva pomembna ukaza za premikanje kazalčka sta M-< (META-manjĹĄi od), +ki ga premakne na začetek datoteke, in M-> (META-večji od), ki ga premakne na konec datoteke. -Na ameriških tipkovnicah najdete znak < nad vejico in morate +Na ameriĹĄkih tipkovnicah najdete znak < nad vejico in morate pritisniti tipko Shift, da pridete do njega. Z ukazom M-< je enako - prav tako morate pritisniti tipko Shift, sicer moste izvedli drug -ukaz, Meta-vejica. Na naših tipkovnicah sta oba znaka na isti tipko, -in za ukaz M-> morate pritisniti še tipko Shift. +ukaz, Meta-vejica. Na naĹĄih tipkovnicah sta oba znaka na isti tipko, +in za ukaz M-> morate pritisniti ĹĄe tipko Shift. ->> Poskusite zdaj M-<, skok na začetek tega učbenika. +>> Poskusite zdaj M-<, skok na začetek tega učbenika. Potem se vrnite nazaj z zaporednimi C-v. ->> Poskusite zdaj M->, skok na konec tega učbenika. +>> Poskusite zdaj M->, skok na konec tega učbenika. Potem se vrnite nazaj z zaporednimi M-v. -Če ima vaša tipkovnica kurzorske tipke, lahko premikate kazalček po -zaslonu tudi z njimi. Vseeno priporočamo, da se privadite ukazov C-b, -C-f, C-n in C-p, in to iz treh razlogov. Prvič, delujejo na čisto vseh -terminalih. Drugič, z nekaj prakse v Emacsu boste opazili, da je -tipkanje ukazov s CONTROL hitrejše od tipkanja s kurzorskimi tipkami, ker -ni treba ves čas premikati desnice s tipkovnice na kurzorske tipke in -nazaj. In tretjič, ko se enkrat navadite teh ukazov s CONTROL, se boste -enostavneje naučili tudi bolj zapletenih ukazov za premikanje kazalčka. - -Večini ukazov v Emacsu lahko podamo številčni argument; največkrat ta -pove, kolikokrat zapovrstjo naj se ukaz izvede. Večkratno ponovitev -ukaza izvedemo tako, da najprej vtipkamo C-u, zatem število, -kolikokrat naj se ukaz ponovi, in nazadnje željeni ukaz. Če ima vaša +Če ima vaĹĄa tipkovnica kurzorske tipke, lahko premikate kazalček po +zaslonu tudi z njimi. Vseeno priporočamo, da se privadite ukazov C-b, +C-f, C-n in C-p, in to iz treh razlogov. Prvič, delujejo na čisto vseh +terminalih. Drugič, z nekaj prakse v Emacsu boste opazili, da je +tipkanje ukazov s CONTROL hitrejĹĄe od tipkanja s kurzorskimi tipkami, ker +ni treba ves čas premikati desnice s tipkovnice na kurzorske tipke in +nazaj. In tretjič, ko se enkrat navadite teh ukazov s CONTROL, se boste +enostavneje naučili tudi bolj zapletenih ukazov za premikanje kazalčka. + +Večini ukazov v Emacsu lahko podamo ĹĄtevilčni argument; največkrat ta +pove, kolikokrat zapovrstjo naj se ukaz izvede. Večkratno ponovitev +ukaza izvedemo tako, da najprej vtipkamo C-u, zatem ĹĄtevilo, +kolikokrat naj se ukaz ponovi, in nazadnje Ĺželjeni ukaz. Če ima vaĹĄa tipkovnica tipko META (ali EDIT ali ALT), lahko izpustite ukaz C-u in -namesto tega vtipkate število ponovitev, medtem ko držite pritisnjeno -tipko META. Druga metoda je sicer krajša, priporočamo pa prvo, ker -deluje na vseh terminalih. Takšen številčni argument je ,,prefiksni`` -argument, ker vnesemo argument pred ukazom, na katerega se nanaša. +namesto tega vtipkate ĹĄtevilo ponovitev, medtem ko drĹžite pritisnjeno +tipko META. Druga metoda je sicer krajĹĄa, priporočamo pa prvo, ker +deluje na vseh terminalih. TakĹĄen ĹĄtevilčni argument je ÂťprefiksniÂŤ +argument, ker vnesemo argument pred ukazom, na katerega se nanaĹĄa. -Zgled: C-u 8 C-f premakne kazalček za osem znakov naprej. +Zgled: C-u 8 C-f premakne kazalček za osem znakov naprej. ->> Poskusite s primernim argumentom za število ponovitev ukaza - C-n ali C-p priti čim bliže tej vrstici v enem samem skoku. +>> Poskusite s primernim argumentom za ĹĄtevilo ponovitev ukaza + C-n ali C-p priti čim bliĹže tej vrstici v enem samem skoku. -Večina ukazov, ne pa vsi, uporablja številčni argument kot število +Večina ukazov, ne pa vsi, uporablja ĹĄtevilčni argument kot ĹĄtevilo ponovitev ukaza. Nekateri ukazi - nobeden od tistih, ki smo si jih ogledali do zdaj - ga uporabljajo kot stikalo: s podanim prefiksnim -argumentom napravi ukaz nekaj drugega kot običajno. +argumentom napravi ukaz nekaj drugega kot običajno. -Ukaza C-v in M-v sta tudi izjemi, a drugačni. Če jima podamo argument, -premakneta zaslon za navedeno število vrstic, ne pa zaslonov. Ukaz C-u +Ukaza C-v in M-v sta tudi izjemi, a drugačni. Če jima podamo argument, +premakneta zaslon za navedeno ĹĄtevilo vrstic, ne pa zaslonov. Ukaz C-u 8 C-v, na primer, premakne zaslon navzgor za 8 vrstic. >> Poskusite zdaj C-u 8 C-v -To bi moralo zaslon premakniti navzgor za osem vrstic. Če bi ga radi +To bi moralo zaslon premakniti navzgor za osem vrstic. Če bi ga radi premaknili nazaj, poskusite M-v z istim argumentom. -Če uporabljate grafični vmesnik, denimo X11 ali MS Windows, imate -verjetno ob robu Emacsovega okna navpično pravokotno ploskev, +Če uporabljate grafični vmesnik, denimo X ali MS Windows, imate +verjetno ob robu Emacsovega okna pokončno pravokotno ploskev, imenovano drsnik. Pogled na besedilo lahko premikate tudi tako, da z -miško kliknete na drsnik. +miĹĄko kliknete na drsnik. ->> Postavite kazalec na vrh označenega območja na drsniku in pritisnite - srednji gumb na miški. To bi moralo premakniti besedilo na mesto, - določeno s tem, kako visoko ali nizko na drsnik ste kliknili. ->> Medtem ko držite srednji gumb pritisnjen, premikajte miško gor in - dol. Vidite, kako se premika besedilo v Emacsovem oknu, ko - premikate miško? - - -* ČE SE EMACS OBESI -------------------- +* ČE SE EMACS PRENEHA ODZIVATI +------------------------------ -Če se Emacs preneha odzivati na vaše ukaze, ga lahko varno prekinete z +Če se Emacs preneha odzivati na vaĹĄe ukaze, ga lahko varno prekinete z ukazom C-g. Z njim lahko prekinete ukaze, za katere bi trajalo predolgo, da bi se izvedli. -Isti ukaz, C-g, lahko uporabite tudi, da prekličete številčni -argument, ali pa začetek ukaza, ki ga ne želite izvesti. +Isti ukaz, C-g, lahko uporabite tudi, da prekličete ĹĄtevilčni +argument, ali pa začetek ukaza, ki ga ne Ĺželite izvesti. ->> Vtipkajte C-u 100, s čimer ste izbrali številčni argument 100, - zatem pa vtipkajte C-g. Vtipkajte zdaj C-f. Kazalček se je - premaknil le za en znak, ker ste številčni argument vmes preklicali +>> Vtipkajte C-u 100, s čimer ste izbrali ĹĄtevilčni argument 100, + zatem pa vtipkajte C-g. Vtipkajte zdaj C-f. Kazalček se je + premaknil le za en znak, ker ste ĹĄtevilčni argument vmes preklicali s C-g. -Tudi če ste po nesreči vtipkali , se ga lahko znebite s C-g. +Tudi če ste po nesreči vtipkali , se ga lahko znebite s C-g. -* ONEMOGOČENI UKAZI +* ONEMOGOČENI UKAZI ------------------- -Nekaj ukazov v Emacsu je namenoma ,,onemogočenih``, da bi jih -začetniki ne izvedli po nesreči. +Nekaj ukazov v Emacsu je namenoma ÂťonemogočenihÂŤ, da bi jih +začetniki ne izvedli po nesreči. -Če vtipkate tak onemogočen ukaz, se bo na zaslonu pojavilo novo okno z -obvestilom, kateri ukaz ste skušali izvesti, in vas vprašalo, če ga -res želite izvesti. +Če vtipkate tak onemogočen ukaz, se bo na zaslonu pojavilo novo okno z +obvestilom, kateri ukaz ste skuĹĄali izvesti, in vas vpraĹĄalo, če ga +res Ĺželite izvesti. -Če v resnici želite poskusiti ukaz, pritisnite preslednico kot odgovor -na vprašanje. Normalno verjetno ukaza ne želite izvesti, zato na -vprašanje odgovorite z ,n`. +Če v resnici Ĺželite poskusiti ukaz, pritisnite preslednico kot odgovor +na vpraĹĄanje. Normalno verjetno ukaza ne Ĺželite izvesti, zato na +vpraĹĄanje odgovorite z ÂťnÂŤ. ->> Vtipkajte C-x C-l (ki je onemogočen ukaz), - zatem na vprašanje odgovorite n. +>> Vtipkajte C-x C-l (ki je onemogočen ukaz), + zatem na vpraĹĄanje odgovorite n. * OKNA ------ -Emacs lahko prikaže več oken in v vsakem svoje besedilo. Kasneje bomo -razložili, kako uporabljamo več oken hkrati. Zaenkrat bomo povedali -le, kako se znebite dodatnih oken, ki jih lahko odpre vgrajena pomoč ali -pa izpis kakšnega drugega programa. Preprosto je: +Emacs lahko prikaĹže več ÂťokenÂŤ in v vsakem svoje besedilo. Kasneje +bomo razloĹžili, kako uporabljamo več oken hkrati. Zaenkrat bomo +povedali le, kako se znebite dodatnih oken, ki jih lahko odpre +vgrajena pomoč ali pa izpis kakĹĄnega drugega programa. Preprosto je: C-x 1 Eno okno (torej, zaprimo vsa ostala). -To je CONTROL-x, ki mu sledi števka 1. Ukaz C-x 1 raztegne čez cel -zaslon okno, v katerem se nahaja kazalček, ostala pa zapre. +To je CONTROL-x, ki mu sledi ĹĄtevka 1. Ukaz C-x 1 raztegne čez cel +zaslon okno, v katerem se nahaja kazalček, ostala pa zapre. ->> Premaknite kazalček do te vrstice in vtipkajte C-u 0 C-l ->> Vtipkajte CONTROL-h k CONTROL-f. - Vidite, kako se je to okno skrčilo in odstopilo prostor oknu, - ki pojasnjuje ukaz CONTROL-f? +>> Premaknite kazalček do te vrstice in vtipkajte C-u 0 C-l +>> Vtipkajte C-h k C-f. + Vidite, kako se je to okno skrčilo in odstopilo prostor oknu, + ki pojasnjuje ukaz C-f? >> Vtipkajte C-x 1 in spodnje okno se bo zaprlo. -Za razliko od ukazov, ki smo se jih naučili do zdaj, je ta ukaz -sestavljen iz dveh znakov. Začne se z znakom CONTROL-x. Cela vrsta -ukazov se začne enako, in mnogi od njih zadevajo delo z datotekami, -delovnimi področji in podobnim. Vsem tem ukazom je skupno, da se -začnejo s CONTROL-x, ki mu sledi še en, dva ali trije znaki. +Za razliko od ukazov, ki smo se jih naučili do zdaj, je ta ukaz +sestavljen iz dveh znakov. Začne se z znakom CONTROL-x. Cela vrsta +ukazov se začne enako, in mnogi od njih zadevajo delo z datotekami, +delovnimi področji in podobnim. Vsem tem ukazom je skupno, da se +začnejo s CONTROL-x, ki mu sledi ĹĄe en, dva ali trije znaki. * VRIVANJE IN BRISANJE ---------------------- -Če želite v obstoječe besedilo vriniti novo, preprosto premaknite -kazalček na željeno mesto in začnite tipkati. Znake, ki jih lahko -vidite, na primer A, 7, * in podobno, razume Emacs kot del besedila in -jih takoj vrine. S pritiskom na Return (ali Enter) vrinete znak za -skok v novo vrstico. - -Zadnji vtipkani znak lahko izbrišete s pritiskom na tipko -. To je tista tipka na tipkovnici, ki jo navadno uporabljate -za brisanje nazadnje natipkanega znaka. Navadno je to velika tipka -vrstico ali dve nad tipko , ki je označena z "Backspace", -"Delete" ali "Del". +Če Ĺželite v obstoječe besedilo vriniti novo, preprosto premaknite +kazalček na Ĺželeno mesto in začnite tipkati. Vidne znake, na primer A, +7, * in podobno, Emacs vrine takoj, ko jih vtipkate. S pritiskom na +tipko (ali ) vrinete znak za skok v novo vrstico. -Če imate na tipkovnici tipko "Backspace", je to tipka . Naj -vas ne zmede, če imate poleg tega še tipko "Delete" - je -"Backspace". +Zadnji vtipkani znak lahko izbriĹĄete s pritiskom na tipko . Ta +tipka je na tipkovnici običajno označena z ÂťBackspaceÂŤ - skratka, to +je ista tipka, ki jo tudi v drugih programih uporabljate za brisanje +nazadnje natipkanega znaka. -Splošno pobriše znak neposredno pred trenutnim položajem -kazalčka. +Najverjetneje imate na tipkovnici ĹĄe tipko ÂťDeleteÂŤ. Naj vas to ne +zmede - z mislimo tipko ÂťBackspaceÂŤ. ->> Vtipkajte zdaj nekaj znakov in jih zatem s tipko pobrišite. - Nič naj vas ne skrbi, če se je ta vrstica spremenila. Izvirnika - tega učbenika ne boste pokvarili -- tole je samo vaša osebna kopija. +>> Poskusite zdaj! Vtipkajte zdaj nekaj znakov in jih zatem s tipko + pobriĹĄite. Nič naj vas ne skrbi, če se je ta vrstica + spremenila. Izvirnika tega učbenika ne boste pokvarili -- tole je + samo vaĹĄa osebna delovna kopija. -Ko vrstica postane predolga za zaslon, se ,,nadaljuje`` v naslednji -vrstici na zaslonu. Obrnjena poševnica (znak ,\`) ali v grafičnih -okoljih zavita puščica ob desnem robu označuje vrstico, ki se -nadaljuje v naslednji zaslonski vrstici. +Ko vrstica postane predolga za zaslon, se ÂťnadaljujeÂŤ v naslednji +vrstici na zaslonu. Če uporabljate grafično okolje, boste opazili +zaviti puščici ob levem in desnem robu, ki označujeta vrstico, ki se +nadaljuje v naslednji zaslonski vrstici. Če uporabljate terminalski +vmesnik, je vrstica, ki se nadaljuje v naslednji zaslonski vrstici, +označena z obrnjeno poĹĄevnico (znak Âť\ÂŤ) v skrajnem desnem stolpcu. ->> Zdaj začnite tipkati besedilo, dokler ne dosežete desnega roba, in - še naprej. Opazili boste, da se pojavi znak za nadaljevanje. +>> Zdaj začnite tipkati besedilo, dokler ne doseĹžete desnega roba, in + ĹĄe naprej. Opazili boste, da se pojavi znak za nadaljevanje. ->> S tipko pobrišite toliko znakov, da vrstica ne sega - več čez širino zaslona. Znak za nadaljevanje v naslednji +>> S tipko pobriĹĄite toliko znakov, da vrstica ne sega + več čez ĹĄirino zaslona. Znak za nadaljevanje v naslednji vrstici je izginil. -Znak za novo vrstico lahko pobrišemo enako kot vsak drug znak. S tem, -ko pobrišemo znak za novo vrstico, združimo vrstici v eno samo. Če bo -nova vrstica predolga, da bi cela prišla na zaslon, bo razdeljena v -več zaslonskih vrstic. +Znak za novo vrstico lahko pobriĹĄemo enako kot vsak drug znak. S tem, +ko pobriĹĄemo znak za novo vrstico, zdruĹžimo vrstici v eno samo. Če bo +nova vrstica predolga, da bi cela priĹĄla na zaslon, bo razdeljena v +več zaslonskih vrstic. ->> Premaknite kazalček na začetek vrstice in pritisnite . To - združi vrstico s prejšnjo. +>> Premaknite kazalček na začetek vrstice in pritisnite . To + zdruĹži vrstico s prejĹĄnjo. >> Pritisnite . S tem ste ponovno vrinili znak za skok v novo vrstico, ki ste ga malo prej zbrisali. -Spomnimo se, da lahko za večino ukazov v Emacsu določimo, naj se -izvedejo večkrat zaporedoma; to vključuje tudi vnos teksta. Ponovitev -običajnega znaka ga večkrat vrine v besedilo. +Spomnimo se, da lahko za večino ukazov v Emacsu določimo, naj se +izvedejo večkrat zaporedoma; to vključuje tudi vnos teksta. Ponovitev +običajnega znaka ga večkrat vrine v besedilo. >> Poskusite zdaj tole: da vnesete osem zvezdic, vtipkajte C-u 8 * -Zdaj ste se naučili najpreprostejši način, da v Emacsu nekaj natipkate -in popravite. Brišete lahko tudi besede ali vrstice. Tu je povzetek +Zdaj ste se naučili najpreprostejĹĄi način, da v Emacsu nekaj natipkate +in popravite. BriĹĄete lahko tudi besede ali vrstice. Tu je povzetek ukazov za brisanje: - pobriše znak tik pred kazalčkom (levo od - oznake za kazalček) - C-d pobriše znak tik za kazalčkom (,pod` oznako - za kazalček) + pobriĹĄe znak tik pred kazalčkom (levo od + oznake za kazalček) + C-d pobriĹĄe znak tik za kazalčkom (ÂťpodÂŤ oznako + za kazalček) - M- pobriše besedo tik pred kazalčkom - M-d pobriše besedo tik za kazalčkom + M- pobriĹĄe besedo tik pred kazalčkom + M-d pobriĹĄe besedo tik za kazalčkom - C-k zavrže besedilo desno od kazalčka do konca vrstice - M-k zavrže besedilo od položaja kazalčka do konca stavka + C-k zavrĹže besedilo desno od kazalčka do konca vrstice + M-k zavrĹže besedilo od poloĹžaja kazalčka do konca stavka -Črka ,d` je iz angleške besede ,delete` (pobrisati), črka ,k` pa iz -besede ,kill` (pobiti). Ste opazili, da in C-d na eni, ter -M- in M-d na drugi strani nadaljujeta paralelo, ki sta jo začela -C-f in M-f ( pravzaprav ni kontrolni znak, kar pa naj nas ne +Črka ÂťdÂŤ je iz angleĹĄke besede ÂťdeleteÂŤ (pobrisati), črka ÂťkÂŤ pa iz +besede ÂťkillÂŤ (pobiti). Ste opazili, da in C-d na eni, ter +M- in M-d na drugi strani nadaljujeta paralelo, ki sta jo začela +C-f in M-f ( pravzaprav ni kontrolni znak, kar pa naj nas ne moti). C-k in M-k sta v enakem sorodu s C-e in M-e: prvi deluje na vrstice, drugi na stavke. -Obstaja tudi splošen postopek za brisanje kateregakoli dela delovnega -področja. Kazalček postavimo na en konec področja, ki ga želimo -izbrisati, in pritisnemo C-@ ali C-SPC (SPC je -preslednica). Katerikoli od obeh ukazov deluje. Premaknite kazalček na -drug konec področja, ki ga želite izbrisati, in pritisnite C-w. S tem -ste zavrgli vse besedilo med obema mejama. +Obstaja tudi sploĹĄen postopek za brisanje kateregakoli dela delovnega +področja. Kazalček postavimo na en konec področja, ki ga Ĺželimo +izbrisati, in pritisnemo C-@ ali C- ( je preslednica). +Katerikoli od obeh ukazov deluje. Premaknite kazalček na drug konec +področja, ki ga Ĺželite izbrisati. Med premikanjem Emacs z barvo +označuje področje med kazalčkom in mestom, kjer ste pritisnili +C-. Končno pritisnite C-w. S tem ste zavrgli vse besedilo med +obema mejama. ->> Premaknite kazalček na črko O, s katero se začenja prejšnji +>> Premaknite kazalček na črko O, s katero se začenja prejĹĄnji odstavek. ->> Vtipkajte C-SPC. Emacs prikaže sporočilo "Mark set" (slov. Oznaka - postavljena) na dnu ekrana. ->> Premaknite kazalček na črko V v "postavimo" v drugi vrstici istega +>> Vtipkajte C-SPC. Emacs prikaĹže sporočilo ÂťMark setÂŤ (slov. Âťoznaka + postavljenaÂŤ) na dnu ekrana. +>> Premaknite kazalček na črko V v ÂťpostavimoÂŤ v drugi vrstici istega odstavka. ->> Vtipkajte C-w. S tem zavržemo vse besedilo začenši z O in vse do - črke V. - -Razlika med tem, če zavržete cel odstavek besedila (angl. ,,kill``, -pobiti) ali pa če pobrišete znak (angl. ,,delete``), je ta, da lahko -prvega vrnete nazaj z ukazom C-y, drugega pa ne. Na splošno ukazi, ki -lahko povzročijo veliko škode (pobrišejo veliko besedila), shranijo -pobrisano besedilo; tisti, ki pobrišejo samo posamezni znak, ali samo -prazne vrstice in presledke, pa ne. - ->> Postavite kazalček na začetek neprazne vrstice. Pritisnite C-k, da - pobrišete vsebino vrstice. ->> Še enkrat pritisnite C-k. To pobriše še znak za novo vrstico. - -Ste opazili, da prvi C-k pobriše vsebino vrstice, naslednji C-k pa še -vrstici samo, s čimer se vse besedilo pod bivšo vrstico premakne za -eno vrstico navzgor? Ukaz C-k obravnava številčni argument malo -drugače: pobriše toliko in toliko vrstic z vsebinami vred. To ni zgolj -ponovitev. C-u 2 C-k pobriše dve polni vrstici besedila, kar je nekaj -drugega, kot če dvakrat vtipkate C-k. - -Besedilo, ki ste ga prej pobili, lahko povrnete (angl. ,,yank`` -- +>> Vtipkajte C-w. S tem zavrĹžemo vse besedilo začenĹĄi z O in vse do + črke V. + +Razlika med tem, če zavrĹžete cel odstavek besedila (angl. ÂťkillÂŤ, +pobiti) ali pa če pobriĹĄete znak (angl. ÂťdeleteÂŤ), je ta, da lahko +prvega povrnete - na katerokoli mesto v besedilu - z ukazom C-y, +drugega pa ne (seveda pa lahko prekličete brisanje - glejte niĹžje). Na +sploĹĄno ukazi, ki lahko povzročijo veliko ĹĄkode (pobriĹĄejo veliko +besedila), shranijo pobrisano besedilo; tisti, ki pobriĹĄejo samo +posamezni znak, ali samo prazne vrstice in presledke, pa ne. + +>> Postavite kazalček na začetek neprazne vrstice. Pritisnite C-k, da + pobriĹĄete vsebino vrstice. +>> Ĺ e enkrat pritisnite C-k. To pobriĹĄe ĹĄe znak za novo vrstico. + +Ste opazili, da prvi C-k pobriĹĄe vsebino vrstice, naslednji C-k pa ĹĄe +vrstici samo, s čimer se vse besedilo pod bivĹĄo vrstico premakne za +eno vrstico navzgor? Ukaz C-k obravnava ĹĄtevilčni argument malo +drugače: pobriĹĄe toliko in toliko vrstic z vsebinami vred. To ni zgolj +ponovitev. C-u 2 C-k pobriĹĄe dve polni vrstici besedila, kar je nekaj +drugega, kot če dvakrat vtipkate C-k. + +Besedilo, ki ste ga prej pobili, lahko povrnete (angl. ÂťyankÂŤ - potegniti). Predstavljajte si, kot da potegnete nazaj nekaj, kar vam je nekdo odnesel. Pobito besedilo lahko potegnete nazaj na isti ali pa -na kakšen drug kraj v besedilu, ali pa celo v kaki drugi -datoteki. Isto besedilo lahko večkrat potegnete nazaj, tako da je v -delovnem področju povečterjeno. +na kakĹĄen drug kraj v besedilu, ali pa celo v kaki drugi datoteki. +Isto besedilo lahko večkrat potegnete nazaj, tako da je v delovnem +področju povečterjeno. Nekateri drugi urejevalniki uporabljajo namesto +ÂťkillÂŤ in ÂťyankÂŤ izraza ÂťcutÂŤ in ÂťpasteÂŤ (glejte glosar v priročniku +za Emacs). -Ukaz za vračanje pobitega besedila je C-y. +Ukaz za vračanje pobitega besedila je C-y. >> Poskusite z ukazom C-y povrniti pobrisano besedilo. -Če ste uporabili več zaporednih ukazov C-k, je vse pobrisano besedilo +Če ste uporabili več zaporednih ukazov C-k, je vse pobrisano besedilo shranjeno skupaj, in en sam C-y bo vrnil vse tako pobrisane vrstice. >> Poskusite, nekajkrat vtipkajte C-k. Zdaj pa vrnimo pobrisano besedilo: ->> Vtipkajte C-y. Zdaj pa premaknite kazalček za nekaj vrstic navzdol - in še enkrat vtipkajte C-y. Vidite zdaj, kako se kopira dele +>> Vtipkajte C-y. Zdaj pa premaknite kazalček za nekaj vrstic navzdol + in ĹĄe enkrat vtipkajte C-y. Vidite zdaj, kako se kopira dele besedila? -Kaj pa, če ste pobrisali nekaj besedila, ki bi ga radi vrnili, vendar -ste za iskanim odlomkom pobrisali še nekaj? C-y vrne samo nazadnje -pobrisan odlomek. Vendar tudi prejšnje besedilo ni izgubljeno. Do +Kaj pa, če ste pobrisali nekaj besedila, ki bi ga radi vrnili, vendar +ste za iskanim odlomkom pobrisali ĹĄe nekaj? C-y vrne samo nazadnje +pobrisan odlomek. Vendar tudi prejĹĄnje besedilo ni izgubljeno. Do njega lahko pridete z ukazom M-y. Ko ste vrnili nazadnje zbrisano besedilo s C-y, pritisnite M-y, ki ga zamenja s predzanje pobrisanim -besedilom. Vsak naslednji M-y prikaže še eno prej. Ko ste končno -prišli do iskanega besedila, ni treba napraviti nič posebnega, da bi -ga obdržali. Preprosto nadaljujte z urejanjem, in vrnjeno besedilo bo -ostalo, kamor ste ga odložili. +besedilom. Vsak naslednji M-y prikaĹže ĹĄe eno prej. Ko ste končno +priĹĄli do iskanega besedila, ni treba napraviti nič posebnega, da bi +ga obdrĹžali. Preprosto nadaljujte z urejanjem, in vrnjeno besedilo bo +ostalo, kamor ste ga odloĹžili. -Če pritisnete M-y dovolj velikokrat, se boste vrnili na začete, torej +Če pritisnete M-y dovolj velikokrat, se boste vrnili na začete, torej spet na zadnje pobrisano besedilo. ->> Pobrišite vrstico, premaknite se nekam drugam, in pobrišite še +>> PobriĹĄite vrstico, premaknite se nekam drugam, in pobriĹĄite ĹĄe eno vrstico. Z ukazom C-y dobite nazaj to drugo vrstico. Z ukazom M-y pa jo zamenjate s prvo vrstico. - Ponovite ukaz M-y še nekajkrat in si oglejte, kaj dobite na - zaslon. Ponavljajte ga, dokler se ne prikaže ponovno nazadnje - pobrisana vrstica, in še naprej. Če želite, lahko tudi ukazu - M-y podate pozitivno ali negativno število ponovitev. + Ponovite ukaz M-y ĹĄe nekajkrat in si oglejte, kaj dobite na + zaslon. Ponavljajte ga, dokler se ne prikaĹže ponovno nazadnje + pobrisana vrstica, in ĹĄe naprej. Če Ĺželite, lahko tudi ukazu + M-y podate pozitivno ali negativno ĹĄtevilo ponovitev. * PREKLIC UKAZA (UNDO) ---------------------- -Če ste besedilo spremenili, a ste se kasneje premislili, lahko -besedilo vrnete v prvotno stanje z ukazom Undo, C-x u. Normalno vrne -C-x u zadnjo spremembo besedila; če ukaz ponovimo, prekličemo še -predzadnjo spremembo, in vsaka nadaljnja ponovitev seže še eno +Če ste besedilo spremenili, a ste se kasneje premislili, lahko +besedilo vrnete v prvotno stanje z ukazom Undo, C-/. + +Običajno C-/ prekliče spremembo besedila, ki jo izvede en ukaz; če +ukaz C-/ ponovimo, prekličemo ĹĄe spremembo, ki jo je izvedel +predzadnji ukaz, in vsaka nadaljnja ponovitev C-/ seĹže ĹĄe eno spremembo globlje v zgodovino. -Emacs hrani bolj ali manj celotno zgodovino naših ukazov, z dvema -izjemama: ukazov, ki niso napravili nobene spremembe v besedilu -(npr. premik kazalčka), ne shranjuje, in zaporedje do 20 vrinjenih -znakov shrani kot en sam ukaz. Slednje prihrani nekaj ukazov C-x u, ki -bi jih morali vtipkati. +Emacs hrani bolj ali manj celotno zgodovino naĹĄih ukazov, z dvema +izjemama: ukazov, ki niso napravili nobene spremembe v besedilu (npr. +premik kazalčka), ne shranjuje, in zaporedje do 20 vrinjenih znakov +shrani kot en sam ukaz. Slednje prihrani nekaj ukazov C-/, ki bi jih +morali vtipkati. ->> Pobrišite to vrstico z ukazom C-k, potem jo prikličite nazaj s C-x u. +>> PobriĹĄite to vrstico z ukazom C-k, potem jo prikličite nazaj s C-/. -C-_ je alternativni ukaz za preklic zadnjega ukaza. Deluje enako kot -s C-x u, ga je pa lažje odtipkati, če morate ukaz ponoviti večkrat -zaporedoma. Težava z ukazom C-_ je, da na nekaterih tipkovnicah ni -povsem očitno, kako ga vtipkati, zato je podvojen še kot C-x u. Na -nekaterih terminalih moramo na primer vtipkati /, medtem ko držimo -pritisnjeno tipko CONTROL. +C-_ je alternativni ukaz za preklic zadnjega ukaza. Deluje povsem +enako kot C-/. Na nekaterih besedilnih terminalih v resnici pritisk +C-/ poĹĄlje Emacsu ukaz C-_. Ĺ e tretja moĹžnost je C-x u, ki tudi deluje +povsem enako kot C-/, le z nekaj več tipkanja. -Če podamo ukazu C-_ ali C-x u numerični argument, je to enako, kot če -bi ukaz ročno ponovili tolikokrat, kot pravi argument. +Če podamo ukazu C-/, C-_ ali C-x u numerični argument, je to enako, +kot če bi ukaz ročno ponovili tolikokrat, kot pravi argument. -Ukaz za brisanje besedila lahko prekličete in besedilo povrnete, -enako, kot če bi besedilo pobili. Razlika med brisanjem in pobijanjem -besedila je le ta, da le slednje lahko potegnete nazaj z ukazom -C-y. Preklic ukaza pa velja za eno in drugo. +Ukaz za brisanje besedila lahko prekličete in besedilo povrnete, +enako, kot če bi besedilo pobili. Razlika med brisanjem in pobijanjem +besedila je le ta, da le slednje lahko povrnete z ukazom C-y. Preklic +ukaza pa velja za eno in drugo. * DATOTEKE @@ -493,638 +491,657 @@ C-y. Preklic ukaza pa velja za eno in drugo. Da bi bile spremembe v besedilu trajne, morate besedilo shraniti v datoteko. V nasprotnem primeru jih boste za vedno izgubili tisti hip, ko boste zapustili Emacs. Besedilo postavimo v datoteko tako, da -na disku ,,poiščemo`` (angl. find) datoteko, preden začnemo tipkati -(pravimo tudi, da ,,obiščemo`` datoteko). +na disku ÂťpoiščemoÂŤ (angl. find) datoteko, preden začnemo tipkati +(pravimo tudi, da ÂťobiščemoÂŤ datoteko). Poiskati datoteko pomeni, da v Emacsu vidimo vsebino datoteke. To je bolj ali manj tako, kot da z Emacsom urejamo datoteko samo. Vendar pa spremembe ne postanejo trajne, dokler datoteke ne shranimo -(angl. save) na disk. Tako imamo možnost, da se izognemo temu, da bi -nam na pol spremenjene datoteke ležale po disku, kadar tega ne -želimo. Ker pa Emacs ohrani izvorno datoteko pod spremenjenim imenom, -lahko prvotno datoteko prikličemo nazaj celo še potem, ko smo datoteko -že shranili na disk. - -V predzadnji vrstici na dnu zaslona vidite vrstico, ki se začne in -konča z vezaji, in vsebuje niz znakov ,,--:-- TUTORIAL``. Ta del -zaslona navadno vsebuje ime datoteke, ki smo jo obiskali. Zdajle je to -,,TUTORIAL``, vaša delovna kopija učbenika Emacsa. Ko boste poiskali -kakšno drugo datoteko, bo na tem mestu pisalo njeno ime. +(angl. save) na disk. Tako imamo moĹžnost, da se izognemo temu, da bi +nam na pol spremenjene datoteke leĹžale po disku, kadar tega ne +Ĺželimo. Ker pa Emacs ohrani izvorno datoteko pod spremenjenim imenom, +lahko prvotno datoteko prikličemo nazaj celo ĹĄe potem, ko smo datoteko +Ĺže shranili na disk. + +V predzadnji vrstici na dnu zaslona vidite vrstico, ki se začne z +vezaji, na začetku pa vsebuje niz znakov Âť--:--- TUTORIALÂŤ ali nekaj +podobnega. Ta del zaslona navadno vsebuje ime datoteke, ki smo jo +obiskali. Zdajle je to ÂťTUTORIALÂŤ, vaĹĄa delovna kopija učbenika +Emacsa. Ko boste poiskali kakĹĄno drugo datoteko, bo na tem mestu +izpisano ime te datoteke. Posebnost ukaza za iskanje datoteke je, da moramo povedati, katero -datoteko iščemo. Pravimo, da ukaz ,,prebere argument s terminala`` (v -tem primeru je argument ime datoteke). Ko vtipkate ukaz +datoteko iščemo. Pravimo, da ukaz Âťprebere argumentÂŤ (v tem primeru je +argument ime datoteke). Ko vtipkate ukaz - C-x C-f (poišči datoteko) + C-x C-f (poišči datoteko) -vas Emacs povpraša po imenu datoteke. Kar vtipkate, se sproti vidi v -vrstici na dnu zaslona. Temu delovnemu področju pravimo pogovorni +vas Emacs povpraĹĄa po imenu datoteke. Kar vtipkate, se sproti vidi v +vrstici na dnu zaslona. Temu delovnemu področju pravimo pogovorni vmesnik (minibuffer), kadar se uporablja za tovrstni vnos. Znotraj -pogovornega vmesnika lahko uporabljate običajne ukaze za urejanje, če +pogovornega vmesnika lahko uporabljate običajne ukaze za urejanje, če ste se na primer pri tipkanju zmotili. Sredi tipkanja imena datoteke (ali katerega koli drugega opravila v -pogovornem vmesniku) lahko ukaz prekličete s C-g. +pogovornem vmesniku) lahko ukaz prekličete s C-g. ->> Vtipkajte C-x C-f, zatem pa še C-g. Zadnji ukaz od treh je +>> Vtipkajte C-x C-f, zatem pa ĹĄe C-g. Zadnji ukaz od treh je zaprl pogovorni vmesnik in tudi preklical ukaz C-x C-f, ki je uporabljal pogovorni vmesnik. Konec z iskanjem datoteke. -Ko ste dokončali ime, ga vnesete s pritiskom na . S tem se -požene ukaz C-x C-f in poišče iskano datoteko. Pogovorni vmesnik -izgine, ko je ukaz izveden. +Ko ste dokončali ime, ga vnesete s pritiskom na . Pogovorni +vmesnik izgine, ko je ukaz izveden. -Trenutek kasneje se vsebina datoteke pojavi na zaslonu. Zdaj lahko -dopolnjujete, urejate ali kako drugače spreminjate vsebino. Ko želite, -da ostanejo spremembe trajne, izvedete ukaz: +Vsebina datoteke se pojavi na zaslonu. Zdaj lahko dopolnjujete, +urejate ali kako drugače spreminjate vsebino. Ko Ĺželite, da ostanejo +spremembe trajne, izvedete ukaz: C-x C-s (shrani datoteko) -Besedilo se s tem shrani iz pomnilnika računalnika na datoteko na -disk. Ko prvič izvedete ta ukaz, se izvorna datoteka preimenuje, tako +Besedilo se s tem shrani iz pomnilnika računalnika na datoteko na +disk. Ko prvič izvedete ta ukaz, se izvorna datoteka preimenuje, tako da ni izgubljena. Najdete jo pod novim imenom, ki se od starega -razlikuje po tem, da ima na koncu pripet znak ,,~``. +razlikuje po tem, da ima na koncu pripet znak Âť~ÂŤ. -Ko je Emacs shranil datoteko, izpiše njeno ime. Shranjujte raje -pogosteje kot ne, da v primeru, če gre z računalnikom kaj narobe, ne -izgubite veliko. +Ko je Emacs shranil datoteko, izpiĹĄe njeno ime. Shranjujte raje +pogosteje kot ne, da v primeru, če gre z računalnikom kaj narobe, ne +izgubite veliko (oglejte si tudi razdelek o samodejnem shranjevanju +niĹžje). ->> Vtipkajte C-x C-s, s čimer boste shranili svojo kopijo tega - učbenika. Emacs bo v vrstici na dnu zaslona izpisal ,,Wrote - ...TUTORIAL``. +>> Vtipkajte C-x C-s TUTORIAL . + S tem boste shranili svojo kopijo tega učbenika. Emacs bo v vrstici + na dnu zaslona izpisal ÂťWrote ...TUTORIALÂŤ. -Poiščete lahko lahko že obstoječo datoteko, da si jo ogledate ali -popravite, ali pa tudi datoteko, ki še ne obstaja. To je način, kako z -Emacsom ustvarimo novo datoteko: poiščite datoteko z izbranim imenom, -ki bo sprva prazna, in začnite pisati. Ko jo boste prvič shranili, bo -Emacs ustvaril datoteko z vnešenim besedilom. Od tod dalje delate na -že obstoječi datoteki. +Poiščete lahko lahko Ĺže obstoječo datoteko, da si jo ogledate ali +popravite, ali pa tudi datoteko, ki ĹĄe ne obstaja. To je način, kako z +Emacsom ustvarimo novo datoteko: poiščite datoteko z izbranim imenom, +ki bo sprva prazna, in začnite pisati. Ko jo boste prvič shranili, bo +Emacs ustvaril datoteko z vneĹĄenim besedilom. Od tod dalje delate na +Ĺže obstoječi datoteki. -* DELOVNA PODROČJA +* DELOVNA PODROČJA ------------------ -Tudi če ste z ukazom C-x C-f poiskali in odprli drugo datoteko, prva -ostane v Emacsu. Nanjo se vrnete tako, da jo še enkrat ,,poiščete`` z +Tudi če ste z ukazom C-x C-f poiskali in odprli drugo datoteko, prva +ostane v Emacsu. Nanjo se vrnete tako, da jo ĹĄe enkrat ÂťpoiščeteÂŤ z ukazom C-x C-f. Tako imate lahko v Emacsu hkrati kar precej datotek. ->> Ustvarite datoteko z imenom ,,bla`` tako, da vtipkate C-x C-f - bla . Natipkajte nekaj besedila, ga po potrebi popravite, in - shranite v datoteko ,,bla`` z ukazom C-x C-s. Ko ste končali, se - vrnite v učbenik z ukazom C-x C-f TUTORIAL . - -Emacs hrani besedilo vsake datoteke v takoimenovanem ,,delovnem -področju`` (angl. buffer). Ko poiščemo datoteko, Emacs ustvari zanjo -novo delovno področje. Vsa obstoječa delovna področja v Emacsu vidimo +Emacs hrani besedilo vsake datoteke v takoimenovanem Âťdelovnem +področjuÂŤ (angl. buffer). Ko poiščemo datoteko, Emacs ustvari zanjo +novo delovno področje. Vsa obstoječa delovna področja v Emacsu vidimo z ukazom: - C-x C-b Seznam delovnih področij. + C-x C-b Seznam delovnih področij. >> Poskusite C-x C-b zdaj. -Vidite, da ima vsako delovno področje svoje ime, pri nekaterih pa piše +Vidite, da ima vsako delovno področje svoje ime, pri nekaterih pa piĹĄe tudi ime datoteke, katere vsebina se hrani v njem. Vsako besedilo, ki -ga vidite v katerem od Emacsovih oken, je vedno del kakšnega delovnega -področja. +ga vidite v katerem od Emacsovih oken, je vedno del kakĹĄnega delovnega +področja. ->> Z ukazom C-x 1 se znebite seznama delovnih področij. +>> Z ukazom C-x 1 se znebite seznama delovnih področij. -Tudi če imate več delovnih področij, pa je vedno le eno od njih -trenutno dejavno. To je tisto delovno področje, ki ga popravljate. Če -želite popravljati drugo delovno področje, morate ,,preklopiti`` -nanj. Če bi radi preklopili na delovno področje, ki pripada kakšni -datoteki, že poznate en način, kako to storiti: ponovno ,,obiščete`` -(odprete) to datoteko z ukazom C-x C-f. Obstaja pa še lažji način: z -ukazom C-x b. Pri tem ukazu morate navesti ime delovnega področja. +Tudi če imate več delovnih področij, pa je vedno le eno od njih +trenutno dejavno. To je tisto delovno področje, ki ga popravljate. Če +Ĺželite popravljati drugo delovno področje, morate ÂťpreklopitiÂŤ +nanj. Če bi radi preklopili na delovno področje, ki pripada kakĹĄni +datoteki, Ĺže poznate en način, kako to storiti: ponovno ÂťobiščeteÂŤ +(odprete) to datoteko z ukazom C-x C-f. Obstaja pa ĹĄe laĹžji način: z +ukazom C-x b. Pri tem ukazu morate navesti ime delovnega področja. ->> Vtipkajte C-x b bla , s čimer se vrnete v delovno področje - ,,bla`` z vsebino datoteke ,,bla``, ki ste jo maloprej - odprli. Zatem vtipkajte C-x b TUTORIAL , s čimer se vrnete - nazaj v ta učbenik. +>> Ustvarite datoteko z imenom ÂťblaÂŤ tako, da vtipkate C-x C-f bla + . Zatem se vrnite v ta učbenik z ukazom C-x C-f TUTORIAL + . -Večinoma se ime delovnega področja kar ujema z imenom datoteke (brez -poti do datoteke), ne pa vedno. Seznam delovnih področij, ki ga -prikaže ukaz C-x C-b, prikaže imena vseh delovnih področij. +Večinoma se ime delovnega področja kar ujema z imenom datoteke (brez +poti do datoteke), ne pa vedno. Seznam delovnih področij, ki ga +prikaĹže ukaz C-x C-b, prikaĹže imena vseh delovnih področij in +pripadajoča imena datotek. Vsako besedilo, ki ga vidite v katerem od Emacsovih oken, je vedno del -kakšnega delovnega področja. Nekatera delovna področja ne pripadajo -nobeni datoteki. Področje ,,*Buffer List*``, na primer, je že eno -takih. To delovno področje smo ustvarili ravnokar, ko smo pognali ukaz -C-x C-b, in vsebuje seznam delovnih področij. Tudi delovno področje -,,Messages`` ne pripada nobeni datoteki, ampak vsebuje sporočila, ki -jih je Emacs izpisoval v odzivnem področju na dnu zaslona. - ->> Vtipkajte C-x b *Messages* in si oglejte delovno področje - s sporočili, zatem pa vtipkajte C-x b TUTORIAL in se tako - vrnite v učbenik. - -Če ste spreminjali besedilo ene datoteke, potem pa poiskali drugo, to +kakĹĄnega delovnega področja. Nekatera delovna področja ne pripadajo +nobeni datoteki. Področje Âť*Buffer List*ÂŤ, na primer, je Ĺže eno takih. +To delovno področje smo ustvarili ravnokar, ko smo pognali ukaz C-x +C-b, in vsebuje seznam delovnih področij. Temu delovnemu področju +TUTORIAL sprva ni pripadala datoteka, zdaj pa mu, ker smo v prejĹĄnjem +razdelku vtipkali C-x C-s in ga shranili v datoteko. + +Tudi delovno področje ÂťMessagesÂŤ ne pripada nobeni datoteki, ampak +vsebuje sporočila, ki jih je Emacs izpisoval v odzivnem področju na +dnu zaslona. + +>> Vtipkajte C-x b *Messages* in si oglejte delovno področje + s sporočili, zatem pa vtipkajte C-x b TUTORIAL in se tako + vrnite v učbenik. + +Če ste spreminjali besedilo ene datoteke, potem pa poiskali drugo, to ne shrani spremeb v prvo datoteko. Te ostanejo znotraj Emacsa, na -delovnem področju, ki pripada prvi datoteki. Ustvarjenje ali -spreminjanje delovnega področja druge datoteke nima nobenega vpliva na -področje prve. To je zelo uporabno, pomeni pa tudi, da potrebujemo -udobno pot, da shranimo delovno področje prve datoteke. Nerodno bi -bilo preklapljanje na prvo področje s C-x C-f, da bi shranili s C-x +delovnem področju, ki pripada prvi datoteki. Ustvarjenje ali +spreminjanje delovnega področja druge datoteke nima nobenega vpliva na +področje prve. To je zelo uporabno, pomeni pa tudi, da potrebujemo +udobno pot, da shranimo delovno področje prve datoteke. Nerodno bi +bilo preklapljanje na prvo področje s C-x C-f, da bi shranili s C-x C-s. Namesto tega imamo: - C-x s Shrani nekatera delovna področja + C-x s Shrani nekatera delovna področja -Ukaz C-x poišče delovna področja, katerih vsebina je bila spremenjena, -odkar je bila zadnjič shranjena na datoteko. Za vsako tako delovno -področje C-x s vpraša, če ga želite shraniti. +Ukaz C-x poišče delovna področja, katerih vsebina je bila spremenjena, +odkar je bila zadnjič shranjena na datoteko. Za vsako tako delovno +področje C-x s vpraĹĄa, če ga Ĺželite shraniti. -* RAZŠIRJEN NABOR UKAZOV +* RAZĹ IRJEN NABOR UKAZOV ------------------------ -Še mnogo, mnogo je ukazov Emacsa, ki bi zaslužili, da jih obesimo na +Ĺ e mnogo, mnogo je ukazov Emacsa, ki bi zasluĹžili, da jih obesimo na razne kontrolne in meta znake. Emacs se temu izogne z ukazom X (iz angl. -eXtend - razširiti), ki uvede ukaz iz razširjenega nabora. Dveh vrst je: +eXtend - razĹĄiriti), ki uvede ukaz iz razĹĄirjenega nabora. Dveh vrst je: - C-x Znakovna razširitev (angl. Character eXtend). + C-x Znakovna razĹĄiritev (angl. Character eXtend). Sledi mu en sam znak. - M-x Razširitev s poimenovanim ukazom. Sledi mu dolgo ime + M-x RazĹĄiritev s poimenovanim ukazom. Sledi mu dolgo ime ukaza. -Tudi ti ukazi so na splošno uporabni, ne uporabljamo pa jih tako -pogosto kot tiste, ki ste se jih že naučili. Dva ukaza iz razširjenega -nabora že poznamo: C-x C-f, s katerim poiščemo datoteko, in C-x C-s, s -katerim datoteko shranimo. Še en primer je ukaz, s katerim Emacsu -povemo, da želimo končati z delom iz iziti iz Emacsa. Ta ukaz je C-x -C-c (ne skrbite: preden konča, Emacs ponudi, da shrani vse spremenjene +Tudi ti ukazi so na sploĹĄno uporabni, ne uporabljamo pa jih tako +pogosto kot tiste, ki ste se jih Ĺže naučili. Dva ukaza iz razĹĄirjenega +nabora Ĺže poznamo: C-x C-f, s katerim poiščemo datoteko, in C-x C-s, s +katerim datoteko shranimo. Ĺ e en primer je ukaz, s katerim Emacsu +povemo, da Ĺželimo končati z delom iz iziti iz Emacsa. Ta ukaz je C-x +C-c (ne skrbite: preden konča, Emacs ponudi, da shrani vse spremenjene datoteke). -Z ukazom C-z Emacs zapustimo samo *začasno*, tako da lahko ob vrnitvi -nadaljujemo z delom, kjer smo ostali. +Če uporabljate grafični vmesnik, ne potrebujete posebnega ukaza za +preklop iz Emacsa v katerikoli drug program, ampak to opravite z miĹĄko +ali ukazom upravljalnika oken. Če pa uporabljate besedilni terminal, +ki lahko prikazuje le en program naenkrat, morate začasno zapustiti +Emacs, da preklopite na drug program. -Na sistemih, ki to dopuščajo, ukaz C-z izide iz Emacsa v ukazno -lupino, a ga ne konča - če uporabljate ukazno lupino C, se lahko -vrnete z ukazom ,fg` ali splošneje z ukazom ,,%emacs``. +Z ukazom C-z Emacs zapustimo samo *začasno*, tako da lahko ob vrnitvi +nadaljujemo z delom, kjer smo ostali. Na sistemih, ki to dopuščajo, +ukaz C-z izide iz Emacsa v ukazno lupino, a ga ne konča - če +uporabljate ukazno lupino C, se lahko vrnete z ukazom ÂťfgÂŤ ali +sploĹĄneje z ukazom Âť%emacsÂŤ. -Drugod ukaz C-z požene sekundarno ukazno lupino, tako da lahko -poženete kakšen drug program in se kasneje vrnete v Emacs. V tem -primeru pravzaprav Emacsa ne zapustimo. Ukaz ,,exit`` v ukazni lupini -je navadno način, da zapremo sekundarno lupino in se vrnemo v Emacs. +Drugod ukaz C-z poĹžene sekundarno ukazno lupino, tako da lahko +poĹženete kakĹĄen drug program in se kasneje vrnete v Emacs. V tem +primeru pravzaprav Emacsa ne zapustimo. Ukaz ÂťexitÂŤ v ukazni lupini +je navadno način, da zapremo sekundarno lupino in se vrnemo v Emacs. -Ukaz C-x C-c uporabimo, če se nameravamo odjaviti s sistema. To je -tudi pravilen način za izhod iz Emacsa, če je tega pognal program za -delo s pošto ali kak drug program, saj ta verjetno ne ve, kaj -napraviti z začasno prekinjenim Emacsom. V vseh ostalih primerih pa, -če se ne nameravate odjaviti s sistema, uporabite C-z, in se vrnite v -Emacs, ko bi radi spet urejali besedilo. +Ukaz C-x C-c uporabimo, če se nameravamo odjaviti s sistema. To je +tudi pravilen način za izhod iz Emacsa, če je tega pognal program za +delo s poĹĄto ali kak drug program. Ukazov C-x je veliko. Zaenkrat smo spoznali naslednje: - C-x C-f Poišči datoteko. + C-x C-f Poišči datoteko. C-x C-s Shrani datoteko. - C-x C-b Prikaži seznam delovnih področij. - C-x C-c Končaj Emacs. + C-x C-b PrikaĹži seznam delovnih področij. + C-x C-c Končaj Emacs. C-x 1 Zapri vsa okna razen enega. C-x u Preklic zadnjega ukaza. -Poimenovani razširjeni ukazi so ukazi, ki se uporabljajo še bolj -poredko, ali pa se uporabljajo samo v nekaterih načinih dela. Eden +Poimenovani razĹĄirjeni ukazi so ukazi, ki se uporabljajo ĹĄe bolj +poredko, ali pa se uporabljajo samo v nekaterih načinih dela. Eden takih je na primer ukaz replace-string, ki po vsem besedilu zamenja en -niz znakov z drugim. Ko vtipkate M-x, se to izpiše v pogovornem -vmesniku na dnu zaslona, Emacs pa čaka, da vtipkate ime ukaza, ki ga -želite priklicati; v tem primeru je to ,,replace-string``. Vtipkajte -samo ,,repl s`` in Emacs bo dopolnil ime ( je tabulatorska +niz znakov z drugim. Ko vtipkate M-x, se to izpiĹĄe v pogovornem +vmesniku na dnu zaslona, Emacs pa čaka, da vtipkate ime ukaza, ki ga +Ĺželite priklicati; v tem primeru je to Âťreplace-stringÂŤ. Vtipkajte +samo Âťrepl sÂŤ in Emacs bo dopolnil ime ( je tabulatorska tipka; navadno jo najdemo nad tipko Caps Lock ali Shift na levi strani tipkovnice). Ukaz vnesete s pritiskom na . -Ukaz replace-string potrebuje dva argumenta -- niz, ki ga želite +Ukaz replace-string potrebuje dva argumenta -- niz, ki ga Ĺželite zamenjati, in niz, s katerim bi radi zamenjali prvega. Vsakega posebej -vnesete in zaključite s pritiskom na tipko Return. +vnesete in zaključite s pritiskom na tipko Return. ->> Premaknite kazalček na prazno vrstico dve vrstici pod to, zatem +>> Premaknite kazalček na prazno vrstico dve vrstici pod to, zatem vtipkajte M-x repl szamenjalaspremenila. Opazite, kako se je ta vrstica zamenjala? Vse besede z-a-m-e-n-j-a-l-a od tod do konca besedila ste nadomestili z besedo - ,,spremenila``. + ÂťspremenilaÂŤ. -* AVTOMATIČNO SHRANJEVANJE +* AVTOMATIČNO SHRANJEVANJE -------------------------- -Spremembe v datoteki, ki jih še niste shranili na disk, so izgubljene, -če medtem denimo zmanjka elektrike. Da bi vas zavaroval pred tem, -Emacs periodično avtomatično shrani vse datoteke, ki jih -urejate. Avtomatično shranjena datoteka se od izvorne razlikuje po -znaku ,#` na začetku in koncu imena: če se je vaša datoteka imenovala -,,hello.c``, se avtomatično shranjena datoteka imenuje -,,#hello.c#``. Ko normalno shranite datoteko, avtomatično shranjena -datoteka ni več potrebna, in Emacs jo pobriše. +Spremembe v datoteki, ki jih ĹĄe niste shranili na disk, so izgubljene, +če medtem denimo zmanjka elektrike. Da bi vas zavaroval pred tem, +Emacs periodično avtomatično shrani vse datoteke, ki jih +urejate. Avtomatično shranjena datoteka se od izvorne razlikuje po +znaku Âť#ÂŤ na začetku in koncu imena: če se je vaĹĄa datoteka imenovala +Âťhello.cÂŤ, se avtomatično shranjena datoteka imenuje +Âť#hello.c#ÂŤ. Ko normalno shranite datoteko, avtomatično shranjena +datoteka ni več potrebna, in Emacs jo pobriĹĄe. -Če res pride do izgube podatkov v pomnilniku, lahko povrnete avtomatično -shranjeno besedilo tako, da normalno poiščete datoteko (pravo ime -datoteke, ne ime avtomatično shranjene datoteke), zatem pa vtipkate M-x -recover file. Ko vas vpraša za potrditev, vtipkajte yes -za nadaljevanje in povrnitev avtomatično shranjenenih podatkov. +Če res pride do izgube podatkov v pomnilniku, lahko povrnete avtomatično +shranjeno besedilo tako, da normalno poiščete datoteko (pravo ime +datoteke, ne ime avtomatično shranjene datoteke), zatem pa vtipkate M-x +recover-file . Ko vas vpraĹĄa za potrditev, vtipkajte yes +za nadaljevanje in povrnitev avtomatično shranjenenih podatkov. -* ODZIVNO PODROČJE +* ODZIVNO PODROČJE ------------------ -Kadar Emacs opazi, da počasi vtipkavate ukaz, odpre v zadnji vrstici -na dnu zaslona odzivno področje in v njem sproti prikazuje natipkano. +Kadar Emacs opazi, da počasi vtipkavate ukaz, odpre v zadnji vrstici +na dnu zaslona odzivno področje in v njem sproti prikazuje natipkano. * STATUSNA VRSTICA ------------------ -Vrstica nad odzivnim področjem je statusna vrstica. Ta kaže verjetno +Vrstica nad odzivnim področjem je statusna vrstica. Ta kaĹže verjetno nekaj podobnega kot: ---:** TUTORIAL (Fundamental)--L670--58%---------------------- +--:**- TUTORIAL (Fundamental)--L670--58%---------------------- V njej so izpisani pomembni podatki o stanju Emacsa in besedilu, ki ga urejate. -Zdaj že veste, kaj pomeni ime datoteke -- to je datoteka, ki ste jo -poiskali. Oznaka --NN%-- pomeni, da je nad vrhom zaslona še NN -odstotkov celotne datoteke. Če je začetek datoteke na zaslonu, bo -namesto --00%-- pisalo --Top--. Podobno bo pisalo --Bot--, če je -zadnja vrstica datoteke na zaslonu. Če je datoteka, ki jo ogledujete, -tako kratka, da gre vsa na en zaslon, pa bo pisalo --All--. +Zdaj Ĺže veste, kaj pomeni ime datoteke -- to je datoteka, ki ste jo +poiskali. Oznaka --NN%-- pomeni, da je nad vrhom zaslona ĹĄe NN +odstotkov celotne datoteke. Če je začetek datoteke na zaslonu, bo +namesto Âť0%ÂŤ pisalo ÂťTopÂŤ. Podobno bo pisalo ÂťBotÂŤ, če je +zadnja vrstica datoteke na zaslonu. Če je datoteka, ki jo ogledujete, +tako kratka, da gre vsa na en zaslon, pa bo pisalo ÂťAllÂŤ. -Črka L in številke za njo kažejo položaj še drugače, kot zaporedno -številko vrstice, v kateri je kazalček. +Črka L in ĹĄtevilke za njo kaĹžejo poloĹžaj ĹĄe drugače, kot zaporedno +ĹĄtevilko vrstice, v kateri je kazalček. -Zvezdice na začetku vrstice pomenijo, da ste datoteko že spreminjali. +Zvezdice na začetku vrstice pomenijo, da ste datoteko Ĺže spreminjali. Tik po tem, ko ste odprli ali shranili datoteko, ni nobenih zvezdic, -so samo črtice. +so samo črtice. -Del statusne vrstice znotraj oklepajev vam pove, v kakšnem načinu dela -Emacs. Privzeti način je osnovni način (Fundamental), v katerem ste -sedaj. Fundamental je eden od glavnih načinov (angl. major -mode). Emacs pozna veliko različnih glavnih načinov. Nekateri od njih +Del statusne vrstice znotraj oklepajev vam pove, v kakĹĄnem načinu dela +Emacs. Privzeti način je osnovni način (Fundamental), v katerem ste +sedaj. Fundamental je eden od glavnih načinov (angl. major +mode). Emacs pozna veliko različnih glavnih načinov. Nekateri od njih so namenjeni pisanju programov, kot na primer Lisp, ali pisanju -besedil, kot npr. Text. Naenkrat je lahko aktiven le en glavni način, -njegovo ime pa je vedno izpisano v statusni vrstici, kjer zdaj piše +besedil, kot npr. Text. Naenkrat je lahko aktiven le en glavni način, +njegovo ime pa je vedno izpisano v statusni vrstici, kjer zdaj piĹĄe Fundamental. -Glavni načini lahko spremenijo pomen nekaterim ukazom. Obstajajo, +Glavni načini lahko spremenijo pomen nekaterim ukazom. Obstajajo, denimo, ukazi za pisanje komentarjev v programu, in ker ima vsak programski jezik svoje predstave o tem, kako mora komentar izgledati, -mora vsak glavni način vnesti komentarje drugače. Ker je vsak glavni -način ime razširjenega ukaza, lahko tako tudi izbiramo glavni -način. Na primer, M-x fundamental-mode vas postavi v način +mora vsak glavni način vnesti komentarje drugače. Ker je vsak glavni +način ime razĹĄirjenega ukaza, lahko tako tudi izbiramo glavni +način. Na primer, M-x fundamental-mode vas postavi v način Fundamental. -Če nameravate popravljati slovensko (ali angleško) besedilo, kot je na -primer tole, boste verjetno izbrali tekstovni način (Text). ->> Vtipkajte M-x text mode. +Če nameravate popravljati slovensko (ali angleĹĄko) besedilo, kot je na +primer tole, boste verjetno izbrali tekstovni način (Text). +>> Vtipkajte M-x text-mode . -Brez skrbi, noben od ukazov Emacsa, ki ste se jih naučili, se s tem ne -spremeni kaj dosti. Lahko pa opazite, da Emacs zdaj jemlje opuščaje za -dele besed, ko se premikate z M-f ali M-b. V osnovnem načinu jih je +Brez skrbi, noben od ukazov Emacsa, ki ste se jih naučili, se s tem ne +spremeni kaj dosti. Lahko pa opazite, da Emacs zdaj jemlje opuščaje za +dele besed, ko se premikate z M-f ali M-b. V osnovnem načinu jih je obravnaval kot meje med besedami. -Glavni načini navadno počenjajo majhne spremembe, kot je ta: večina -ukazov ,,opravi isti posel``, vendar pa to počnejo na različen način. +Glavni načini navadno počenjajo majhne spremembe, kot je ta: večina +ukazov Âťopravi isti poselÂŤ, vendar pa to počnejo na različen način. -Dokumentacijo o trenutno aktivnem glavnem načinu dobite z ukazom C-h m. +Dokumentacijo o trenutno aktivnem glavnem načinu dobite z ukazom C-h m. ->> Uporabite C-u C-v enkrat ali večkrat, toliko, da bo ta vrstica blizu - vrha zaslona. ->> Vtipkajte C-h m, da vidite, v čem se tekstovni način (Text) razlikuje +>> Vtipkajte C-l C-l, da postavite to vrstico na vrh zaslona. +>> Vtipkajte C-h m, da vidite, v čem se tekstovni način (Text) razlikuje od osnovnega (Fundamental). >> Vtipkajte C-x 1, da umaknete dokumentacijo z zaslona. -Glavnim načinom pravimo glavni načini zato, ker obstajajo tudi -podnačini (angl. minor modes). Podnačini ne nadomeščajo glavnih -načinom, ampak le spreminjajo njihovo obnašanje. Podnačine lahko -aktiviramo ali deaktiviramo neodvisno od glavnega načina in neodvisno -od ostalih podnačinov. Tako lahko ne uporabljate nobenega podnačina, -en podnačin, ali kombinacijo večih podnačinov. +Glavnim načinom pravimo glavni načini zato, ker obstajajo tudi +podnačini (angl. minor modes). Podnačini ne nadomeščajo glavnih +načinom, ampak le spreminjajo njihovo obnaĹĄanje. Podnačine lahko +aktiviramo ali deaktiviramo neodvisno od glavnega načina in neodvisno +od ostalih podnačinov. Tako lahko ne uporabljate nobenega podnačina, +en podnačin, ali kombinacijo večih podnačinov. -Podnačin, ki je zelo uporaben posebno za pisanje besedil, je Auto -Fill. Ko je vklopljen, Emacs med pisanjem avtomatično deli vrstice na +Podnačin, ki je zelo uporaben posebno za pisanje besedil, je Auto +Fill. Ko je vklopljen, Emacs med pisanjem avtomatično deli vrstice na presledkih med besedami, tako da vrstice niso predolge. -Vklopite ga lahko z ukazom M-x auto fill mode. Ko je -vklopljen, ga lahko izklopite z istim ukazom, M-x -auto fill mode. Z istim ukazom torej preklapljamo -(angl. toggle) med vklopljenim in izklopljenim stanjem. +Vklopite ga lahko z ukazom M-x auto-fill-mode . Ko je +vklopljen, ga lahko izklopite z istim ukazom, M-x auto-fill-mode +. Z istim ukazom torej preklapljamo (angl. toggle) med +vklopljenim in izklopljenim stanjem. ->> Vtipkajte zdaj M-x auto fill mode. Potem začnite tipkati - "asdf asdkl sdjf sdjkf"... dokler ne opazite, da je Emacs razbil +>> Vtipkajte zdaj M-x auto-fill-mode . Potem začnite tipkati + Âťasdf asdkl sdjf sdjkfÂŤ... dokler ne opazite, da je Emacs razbil vrstico na dve. Med tipkanjem mora biti dovolj presledkov, saj Auto Fill prelamlja vrstice samo na presledkih. -Širina besedila je navadno postavljena na 70 znakov, kar pa lahko -spremenite z ukazom C-x f. Novo širino morate podati kot številčni +Ĺ irina besedila je navadno postavljena na 70 znakov, kar pa lahko +spremenite z ukazom C-x f. Novo ĹĄirino morate podati kot ĹĄtevilčni argument. >> Vtipkajte C-x f in argument 20. (C-u 2 0 C-x f). Zatem vtipkajte - nekaj besedila in poglejte, če bo Emacs res delil vrstice pri 20 + nekaj besedila in poglejte, če bo Emacs res delil vrstice pri 20 znakih. Potem z ukazom C-x f postavite mejo nazaj na 70. -Auto Fill deluje le, kadar pišete novo besedilo, ne pa, -kadar popravljate že napisan odstavek. -Tak odstavek lahko poravnate tako, da kazalček premaknete nekam -znotraj odstavka in ukažete M-q (META-q). +Auto Fill deluje le, kadar piĹĄete novo besedilo, ne pa, +kadar popravljate Ĺže napisan odstavek. +Tak odstavek lahko poravnate tako, da kazalček premaknete nekam +znotraj odstavka in ukaĹžete M-q (META-q). ->> Premaknite kazalček v prejšnji odstavek in izvedite M-q. +>> Premaknite kazalček v prejĹĄnji odstavek in izvedite M-q. * ISKANJE --------- -Emacs lahko v besedilu poišče niz znakov (zaporedje znakov ali besed), -naprej ali nazaj po besedilu. Iskanje spada v skupino ukazov za -premikanje kazalčka, saj premakne kazalček na kraj v besedilu, kjer je -našel iskani niz. +Emacs lahko v besedilu poišče niz znakov (ÂťnizÂŤ je zaporedje soslednih +znakov), naprej ali nazaj po besedilu. Iskanje spada v skupino ukazov +za premikanje kazalčka, saj premakne kazalček na kraj v besedilu, kjer +je naĹĄel iskani niz. -Iskanje v Emacsu je morda nekoliko drugačno od tistega, ki ste ga -navajeni, in sicer je ,,inkrementalno``. To pomeni, da se iskanje -odvija hkrati s tem, ko tipkate iskani niz. +Iskanje v Emacsu je ÂťinkrementalnoÂŤ. To pomeni, da se iskanje odvija +hkrati s tem, ko tipkate iskani niz. Ukaza za iskanje sta C-s za iskanje naprej po datoteki in C-r za -iskanje nazaj po datoteki. POČAKAJTE! Ne preizkušajte jih še ta hip! +iskanje nazaj po datoteki. POČAKAJTE! Ne preizkuĹĄajte jih ĹĄe ta hip! -Ko boste natipkali C-s, boste opazili niz ,,I-search`` kot pozivnik +Ko boste natipkali C-s, boste opazili niz ÂťI-searchÂŤ kot pozivnik v pogovornem vmesniku. To vam pove, da je Emacs v inkrementalnem iskanju -in vas čaka, da začnete tipkati, kar iščete. zaključi iskanje. - ->> Pritisnite zdaj C-s. POČASI, črko za črko, vtipkajte besedo - ,,kazalček``. Za vsako vtipkano črko se ustavite in si oglejte, kaj - se je zgodilo s kazalčkom. ->> Še enkrat pritisnite C-s, da poiščete naslednji ,,kazalček``. ->> Šestkrat pritisnite in opazujte, kako se premika kazalček. ->> Končajte iskanje s tipko . - -Ste videli, kaj se je zgodilo? Emacs pri inkrementalnem iskanju skuša -poiskati niz, ki ste ga natipkali do tistega hipa. Da poiščete -naslednje mesto, kjer se pojavi ,,kazalček``, samo še enkrat -pritisnete C-s. Če takega mesta ni, Emacs čivkne in vam sporoči, da +in vas čaka, da začnete tipkati, kar iščete. zaključi iskanje. + +>> Pritisnite zdaj C-s. POČASI, črko za črko, vtipkajte besedo + ÂťkazalčekÂŤ. Za vsako vtipkano črko se ustavite in si oglejte, kaj + se je zgodilo s kazalčkom. +>> Ĺ e enkrat pritisnite C-s, da poiščete naslednji ÂťkazalčekÂŤ. +>> Ĺ estkrat pritisnite in opazujte, kako se premika kazalček. +>> Končajte iskanje s tipko . + +Ste videli, kaj se je zgodilo? Emacs pri inkrementalnem iskanju skuĹĄa +poiskati niz, ki ste ga natipkali do tistega hipa. Da poiščete +naslednje mesto, kjer se pojavi ÂťkazalčekÂŤ, samo ĹĄe enkrat +pritisnete C-s. Če takega mesta ni, Emacs čivkne in vam sporoči, da iskanje ni uspelo. Tudi C-g prekine iskanje. -OPOZORILO: Na nekaterih sistemih bo s pritiskom na C-s ekran -zmrznil. To je znak, da je operacijski sistem prestregel znak C-s in -ga interpretiral kot znak za prekinitev toka podatkov, namesto da bi -ga posredoval programu Emacs. Ekran ,,odtajate`` s pritiskom na -C-q. Potem si oglejte razdelek ,,Spontaneous Entry to Incremental -Search`` v priročniku za nasvet, kako se spopasti s to nevšečnostjo. - -Če sredi inkrementalnega iskanja pritisnete , boste opazili, -da to pobriše zadnji znak v iskanem nizu, kazalček pa se premakne -nazaj na mesto v besedilu, kjer je našel krajši niz. Na primer, -predpostavimo, da ste do zdaj natipkali ,,ka`` in je kazalček na -mestu, kjer se prvič pojavi ,,ka``. Če zdaj pritisnete , boste -s tem v pogovornem vmesniku izbrisali ,a`, hkrati pa se bo kazalček -postavil na mesto, kjer je prvič našel ,k`, preden ste natipkali še -,a`. - -Če sredi iskanja vtipkate katerikoli kontrolni znaki ali metaznak +Če sredi inkrementalnega iskanja pritisnete , boste opazili, +da to pobriĹĄe zadnji znak v iskanem nizu, kazalček pa se premakne +nazaj na mesto v besedilu, kjer je naĹĄel krajĹĄi niz. Na primer, +predpostavimo, da ste do zdaj natipkali ÂťkaÂŤ in je kazalček na +mestu, kjer se prvič pojavi ÂťkaÂŤ. Če zdaj pritisnete , boste +s tem v pogovornem vmesniku izbrisali ÂťaÂŤ, hkrati pa se bo kazalček +postavil na mesto, kjer je prvič naĹĄel ÂťkÂŤ, preden ste natipkali ĹĄe +ÂťaÂŤ. + +Če sredi iskanja vtipkate katerikoli kontrolni znaki ali metaznak (razen tistih, ki imajo poseben pomen pri iskanju, to sta C-s in C-r), se iskanje prekine. -C-s začne iskati na mestu v datoteki, kjer trenutno stoji kazalček, in -išče do konca datoteke. Če bi radi iskali proti začetku datoteke, +C-s začne iskati na mestu v datoteki, kjer trenutno stoji kazalček, in +išče do konca datoteke. Če bi radi iskali proti začetku datoteke, namesto C-s vtipkamo C-r. Vse, kar smo povedali o ukazu C-s, velja tudi za C-r, le smer iskanja je obrnjena. -* VEČ OKEN NA ZASLONU +* VEČ OKEN NA ZASLONU --------------------- -Ena simpatičnih lastnosti Emacsa je, da zna hkrati prikazati več oken -na ekranu, tudi če ne delamo v grafičnem načinu. +Ena simpatičnih lastnosti Emacsa je, da zna hkrati prikazati več oken +na zaslonu, tudi če ne delamo v grafičnem načinu. (Opozorimo naj, da +Emacs uporablja izraz ÂťokvirÂŤ (angl. ÂťframeÂŤ) - razloĹžen je v +naslednjem razdelku - za tisto, čemur nekateri drugi programi pravijo +ÂťoknoÂŤ (angl. ÂťwindowÂŤ). Priročnik za Emacs vsebuje glosar +uporabljenih izrazov.) ->> Premaknite kazalček v to vrstico in vtipkajte C-u 0 C-l (zadnji - znak je CONTROL-L, ne CONTROL-1) +>> Premaknite kazalček v to vrstico in vtipkajte C-l C-l. >> Zdaj vtipkajte C-x 2, da razdelite zaslon na dve okni. - V obeh oknih imate odprt ta priročnik. Kazalček je ostal v zgornjem + V obeh oknih imate odprt ta priročnik. Kazalček je ostal v zgornjem oknu. >> Pritisnite C-M-v za listanje v spodnjem oknu. - (Če nimate tipke META, tipkajte ESC C-v). ->> Vtipkajte C-x o (o kot ,,other``, drugi), da preselite kazalček v + (Če nimate tipke META, tipkajte ESC C-v). +>> Vtipkajte C-x o (o kot ÂťotherÂŤ, drugi), da preselite kazalček v spodnje okno. ->> S C-v in M-v se v spodnjem oknu premikate po vsebini datoteke. - Zgornje okno še vedno kaže ta navodila. ->> Ponovni C-x o vas vrne v zgornje okno. Kazalček se je vrnil na - mesto, kjer je bil, preden smo skočili v spodnje okno. +>> Z ukazoma C-v in M-v se v spodnjem oknu premikate po vsebini + datoteke. Zgornje okno ĹĄe vedno kaĹže ta navodila. +>> Ponovni C-x o vas vrne v zgornje okno. Kazalček se je vrnil na + mesto, kjer je bil, preden smo skočili v spodnje okno. -Z ukazom C-x o lahko preklapljamo med okni. Vsako okno si zapomni, kje -v oknu je ostal kazalček, samo trenutno aktivno okno pa kazalček tudi -v resnici prikaže. Vsi običajni ukazi za urejanje, ki smo se jih -naučili, veljajo za aktivno okno. +Z ukazom C-x o lahko preklapljamo med okni. Izbrano okno, torej tisto, +v katerem urejamo besedilo, je tisto z zelo opaznim kazalčkom, ki +utripa, kadar ne tipkamo. Tudi ostala okna pa si zapomnijo, kje je +ostal kazalček. Če poganjate Emacs v grafičnem načinu, je poloĹžaj +kazalčka v teh oknih prikazan kot ne-utripajoč črtni pravokotnik. Ukaz C-M-v je zelo uporaben, kadar urejamo besedilo v enem oknu, -drugega pa uporabljamo samo za pomoč. Kazalček ostaja ves čas v oknu, -v katerem urejamo, po vsebini spodnjega okna pa se vseeno lahko -premikamo, ne da bi morali venomer skakati iz enega okna v drugega. +drugega pa uporabljamo samo za pomoč. Ne da bi zapustili izbrano okno, +se lahko premikamo po vsebini drugega okna z ukazon C-M-v. -C-M-v je primer znaka CONTROL-META. Če imate v resnici tipko META (na -PC navadno levi Alt), lahko vtipkate C-M-v tako, da držite pritisnjeni +C-M-v je primer znaka CONTROL-META. Če imate v resnici tipko META (na +PC navadno levi Alt), lahko vtipkate C-M-v tako, da drĹžite pritisnjeni tako CONTROL kot META, medtem ko vtipkate v. Ni pomembno, katero od -tipk, CONTROL ali META, pritisnete prvo, saj obe delujeta šele, ko -pritisnete znak, ki sledi (v zgornjem primeru ,v`). +tipk, CONTROL ali META, pritisnete prvo, saj obe delujeta ĹĄele, ko +pritisnete znak, ki sledi (v zgornjem primeru ÂťvÂŤ). -Nasprotno pa je vrstni red pritiskanja pomemben, če nimate tipke META -in namesto nje uporabljate ESC. V tem primeru morate najprej -pritisniti ESC, potem pa Control-v. Obratna kombinacija, CONTROL-ESC v -ne deluje. To je zato, ker je ESC znak sam po sebi, ne pa modifikator, -kot sta CONTROL in META. +Nasprotno pa je vrstni red pritiskanja pomemben, če nimate tipke META +in namesto nje uporabljate . V tem primeru morate najprej +pritisniti , potem pa Control-v. Obratna kombinacija, +CONTROL- ne deluje. To je zato, ker je znak sam po sebi, ne +pa modifikator, kot sta CONTROL in META. >> V zgornjem oknu vtipkajte C-x 1, da se znebite spodnjega okna. -(Če bi vtipkali C-x 1 v spodnjem oknu, bi se znebili -zgornjega. Razmišljajte o tem ukazu kot ,,Obdrži samo eno okno, in -sicer tisto, v katerem sem zdaj.``) +(Če bi vtipkali C-x 1 v spodnjem oknu, bi se znebili +zgornjega. RazmiĹĄljajte o tem ukazu kot ÂťObdrĹži samo eno okno, in +sicer tisto, v katerem sem zdaj.ÂŤ) -Seveda ni nujno, da obe okni kažeta isto delovno področje. Če v enem -oknu izvedete C-x C-f in poiščete novo datoteko, se vsebina drugega +Seveda ni nujno, da obe okni kaĹžeta isto delovno področje. Če v enem +oknu izvedete C-x C-f in poiščete novo datoteko, se vsebina drugega okna ne spremeni. V vsakem oknu lahko neodvisno obdelujete drugo datoteko. -Pa še ena pot, kako v dveh oknih prikažete dve različni datoteki: +Pa ĹĄe ena pot, kako v dveh oknih prikaĹžete dve različni datoteki: ->> Vtipkajte C-x 4 C-f, in na pozivnik vtipkajte ime ene vaših - datotek. Končajte z . Odpre se še eno okno in izbrana - datoteka se pojavi v drugem oknu. Tudi kazalček se preseli v drugo +>> Vtipkajte C-x 4 C-f, in na pozivnik vtipkajte ime ene vaĹĄih + datotek. Končajte z . Odpre se ĹĄe eno okno in izbrana + datoteka se pojavi v drugem oknu. Tudi kazalček se preseli v drugo okno. >> Vtipkajte C-x o, da se vrnete nazaj v zgornje okno, in C-x 1, da zaprete spodnje okno. +* VEČ HKRATNIH OKVIROV +---------------------- + +Emacs lahko ustvari tudi več ÂťokvirovÂŤ. Okvir je zbirka oken, skupaj z +menuji, drsniki, pogovornim vmesnikom ipd. V grafičnem načinu je +Emacsov ÂťokvirÂŤ tisto, čemur večina drugih programov pravi ÂťoknoÂŤ. Če +delate v grafičnem načinu, je lahko več okvirov hkrati prikazanih na +zaslonu. V besedilnem terminalu imamo seveda na voljo le en okvir. + +>> Vtipkajte M-x make-frame + Opazite, kako se je na zaslonu pojavil nov okvir. + +Vse, kar ste počeli v prvotnem okviru, lahko počnete tudi v novem. +Prvi okvir ni v ničemer poseben. + +>> Vtipkajte M-x delete-frame + Ukaz izbriĹĄe izbrani okvir. + +Okvir lahko izbriĹĄete tudi z običajnim načinom, ki ga ponuja grafični +sistem - pogosto s klikom na simbol ÂťXÂŤ v enem od zgornjih kotov okna. +Če zaprete zadnji okvir, s tem obenem zaprete tudi Emacs. + + * REKURZIVNI NIVOJI UREJANJA ---------------------------- -Včasih boste prišli v nekaj, čemur se pravi ,,rekurzivni nivo -urejanja``. To se vidi po tem, da v statusni vrstici oglati oklepaji -oklepajo ime glavnega načina. V osnovnem načinu bi, na primer, videli +Včasih boste priĹĄli v nekaj, čemur se pravi Âťrekurzivni nivo +urejanjaÂŤ. To se vidi po tem, da v statusni vrstici oglati oklepaji +oklepajo ime glavnega načina. V osnovnem načinu bi, na primer, videli [(Fundamental)] namesto (Fundamental). -Iz rekurzivnega nivoja urejanja se rešite, če vtipkate ESC ESC ESC. To -zaporedje je vsenamenski ukaz ,,pojdi ven``. Uporabite ga lahko tudi -za ukinjanje odvečnih oken, ali vrnitev iz pogovornega vmesnika. +Iz rekurzivnega nivoja urejanja se reĹĄite, če vtipkate ESC ESC ESC. To +zaporedje je vsenamenski ukaz Âťpojdi venÂŤ. Uporabite ga lahko tudi +za ukinjanje odvečnih oken, ali vrnitev iz pogovornega vmesnika. >> Pritisnite M-x, da odprete pogovorni vmesnik, zatem pa vtipkajte ESC ESC ESC, da pridete ven iz njega. Z ukazom C-g ne morete iz rekurzivnega nivoja urejanja, ker C-g -prekliče ukaze ali argumente ZNOTRAJ rekurzivnega nivoja. +prekliče ukaze ali argumente ZNOTRAJ rekurzivnega nivoja. -* DODATNA POMOČ +* DODATNA POMOČ --------------- -V tem uvodu smo poskušali zbrati dovolj informacij, da lahko začnete -Emacs uporabljati. Emacs ponuja toliko, da bi bilo nemogoče vse to -zbrati tukaj. Verjetno pa bi se vseeno radi naučili kaj o številnih -koristnih možnostih, ki jih še ne poznate. Emacs ima že vgrajene +V tem uvodu smo poskuĹĄali zbrati dovolj informacij, da lahko začnete +Emacs uporabljati. Emacs ponuja toliko, da bi bilo nemogoče vse to +zbrati tukaj. Verjetno pa bi se vseeno radi naučili kaj o ĹĄtevilnih +koristnih moĹžnostih, ki jih ĹĄe ne poznate. Emacs ima Ĺže vgrajene veliko dokumentacije, do katere lahko pridete s pritiskom na CONTROL-h -(h kot ,,help``, pomoč). +(h kot ÂťhelpÂŤ, pomoč). -Za pomoč pritisnete C-h, potem pa vtipkate znak, ki pove, kakšno pomoč -želite. Če ste poplnoma izgubljeni, vtipkajte C-h ? in Emacs vam bo -povedal, kakšna pomoč je sploh na voljo. Če ste vtipkali C-h, pa ste -si premislili, lahko ukaz prekličete s C-g. +Za pomoč pritisnete C-h, potem pa vtipkate znak, ki pove, kakĹĄno pomoč +Ĺželite. Če ste poplnoma izgubljeni, vtipkajte C-h ? in Emacs vam bo +povedal, kakĹĄna pomoč je sploh na voljo. Če ste vtipkali C-h, pa ste +si premislili, lahko ukaz prekličete s C-g. -(Na nekaterih sistemih se znak C-h preslika v kaj drugega. To ni -dobro, in v takem primeru se pritožite sistemskemu vzdrževalcu. Medtem -pa, če C-h ne prikaže sporočila o pomoči na dnu zaslona, namesto tega -poskusite pritisniti tipko F1 ali pa vtipkajte M-x help .) +(Če C-h ne prikaĹže sporočila o pomoči na dnu zaslona, poskusite +namesto tega pritisniti tipko F1 ali pa vtipkajte M-x help .) -Najosnovnejši tip pomoči prikaže C-h c. Pritisnite C-h, tipko c, zatem +NajosnovnejĹĄi tip pomoči prikaĹže C-h c. Pritisnite C-h, tipko c, zatem pa ukazni znak ali zaporedje ukaznih znakov, in Emacs bo izpisal kratek opis ukaza. >> Vtipkajte C-h c C-p. - Izpiše se nekaj takega kot + IzpiĹĄe se nekaj takega kot C-p runs the command previous-line -Ukaz je izpisal ime funkcije, ki izvede ukaz. Imena funkcij -uporabljamo, kadar pišemo prilagoditve in razširitve Emacsa. Ker pa so -navadno imena funkcij izbrana tako, da kaj povedo o tem, kaj funkcija -počne, bo verjetno to tudi dovolj za kratko osvežitev, če ste se z -ukazom že kdaj srečali. +Ukaz je izpisal ime funkcije, ki izvede ukaz. Ker so navadno imena +funkcij izbrana tako, da kaj povedo o tem, kaj funkcija počne, bo +verjetno to tudi dovolj za kratko osveĹžitev, če ste se z ukazom Ĺže +kdaj srečali. Ukazu C-h lahko sledi tudi zaporedje znakov, kot na primer C-x C-s, -ali, če nimate tipke META, v. +ali, če nimate tipke META, v. -Za več informacij o ukazu vtipkajte C-h k namesto C-h c. +Za več informacij o ukazu vtipkajte C-h k namesto C-h c. >> Vtipkajte C-h k C-p. -To odpre novo okno in v njem prikaže dokumentacijo o funkciji, obenem +To odpre novo okno in v njem prikaĹže dokumentacijo o funkciji, obenem z njenim imenom. Ko ste opravili, vtipkajte C-x 1, da se znebite okna -z pomočjo. Tega seveda ni potrebno napraviti takoj, ampak lahko -urejate, medtem ko imate odprto okno s pomočjo, in ga zaprete, ko ste -končali. +z pomočjo. Tega ni potrebno napraviti ta hip. Namesto tega lahko +urejate, medtem ko imate odprto okno s pomočjo, in ga zaprete, ko ste +končali. -Sledi še nekaj uporabnih možnosti, ki jih ponuja pomoč: +Sledi ĹĄe nekaj uporabnih moĹžnosti, ki jih ponuja pomoč: - C-h f Opiši funkcijo. Kot argument morate podati ime + C-h f OpiĹĄi funkcijo. Kot argument morate podati ime funkcije. ->> Poskusite C-h f previous-line. - To izpiše vse podatke, ki jih ima Emacs o funkciji, ki izvede ukaz C-p. +>> Poskusite C-h f previous-line . + To izpiĹĄe vse podatke, ki jih ima Emacs o funkciji, ki izvede ukaz C-p. -Podoben ukaz C-h v izpiše dokumentacijo za spremenljivke, s katerimi -lahko nastavite obnašanje Emacsa. Ob pozivniku morate vpisati ime -spremenljivke. +Podoben ukaz C-h v izpiĹĄe dokumentacijo za spremenljivke, vključno s +tistimi, s katerimi lahko nastavite obnaĹĄanje Emacsa. Ob pozivniku +morate vpisati ime spremenljivke. - C-h a Apropos. Vtipkajte ključno besedo in Emacs bo izpisal - vse ukaze, ki vsebujejo to ključno besedo. Vse te - ukaze lahko prikličete z META-x. Pri nekaterih ukazih + C-h a Apropos. Vtipkajte ključno besedo in Emacs bo izpisal + vse ukaze, ki vsebujejo to ključno besedo. Vse te + ukaze lahko prikličete z META-x. Pri nekaterih ukazih bo Apropos izpisal tudi eno ali dvoznakovno - zaporedje, s katerim dosežete isti učinek. + zaporedje, s katerim doseĹžete isti učinek. ->> Vtipkajte C-h a file. +>> Vtipkajte C-h a file . To odpre novo okno, v katerem so vsa dolga imena ukazov, ki vsebujejo -,,file`` v imenu. Izvedete jih lahko z M-x. Pri nekaterih se izpiše +ÂťfileÂŤ v imenu. Izvedete jih lahko z M-x. Pri nekaterih se izpiĹĄe tudi kratek ukaz, npr. C-x C-f ali C-x C-w pri ukazih find-file in write-file. ->> Pritisnite C-M-v, da se sprehajate po oknu s pomočjo. Poskusite +>> Pritisnite C-M-v, da se sprehajate po oknu s pomočjo. Poskusite nekajkrat. ->> Vtipkajte C-x 1, da zaprete okno s pomočjo. +>> Vtipkajte C-x 1, da zaprete okno s pomočjo. - C-h i Priročniki z navodili za uporabo (tkim. datoteke - "info"). Ta ukaz vas prestavi v posebno delovno - področje, imenovano "info". V njem lahko prebirate - priročnike za programe, ki so nameščeni v sistemu. Z - ukazom m emacs denimo dobite priročnik za - urejevalnik Emacs. Če sistema Info še niste + C-h i Priročniki z navodili za uporabo (tkim. datoteke + ÂťinfoÂŤ). Ta ukaz vas prestavi v posebno delovno + področje, imenovano Âť*info*ÂŤ. V njem lahko prebirate + priročnike za programe, ki so nameščeni v sistemu. Z + ukazom m emacs denimo dobite priročnik za + urejevalnik Emacs. Če sistema Info ĹĄe niste uporabljali, vtipkajte ? in Emacs vas bo popeljal na - vódeni izlet po načinu Info in možnostih, ki jih - ponuja. Ko boste zaključili z branjem tega prvega - berila, bo priročnik za Emacs v sistemu Info vaš + vĂłdeni izlet po načinu Info in moĹžnostih, ki jih + ponuja. Ko boste zaključili z branjem tega prvega + berila, bo priročnik za Emacs v sistemu Info vaĹĄ glavni vir dokumentacije. -* DRUGE MOŽNOSTI +* DRUGE MOĹ˝NOSTI ---------------- -Še več se lahko naučite o Emacsu z branjem priročnika, bodisi -natisnjenega, bodisi na zaslonu v sistemu Info (uporabite menu Help -ali vtipkajte F10 h r). Dve možnosti, ki vam bosta morda posebej všeč, -sta samodejno zaključevanje vrstice, s katerim prihranite nekaj -tipkanja, in dired, s katerim poenostavimo delo z datotekami. +Ĺ e več se lahko naučite o Emacsu z branjem priročnika, bodisi +natisnjenega, bodisi znotraj samega Emacsa (uporabite menu Help ali +vtipkajte C-h r). Dve moĹžnosti, ki vam bosta morda posebej vĹĄeč, sta +samodejno zaključevanje vrstice, s katerim prihranite nekaj tipkanja, +in dired, s katerim poenostavimo delo z datotekami. -Samodejno zaključevanje vrstic je način, s katerim prihranimo nekaj -tipkanja. Če želite denimo preklopiti v delovno področje *Messages*, +Samodejno zaključevanje vrstic je način, s katerim prihranimo nekaj +tipkanja. Če Ĺželite denimo preklopiti v delovno področje *Messages*, je dovolj, da vtipkate C-x b *M in Emacs bo sam dopolnil -preostanek imena delovnega področja. Samodejno zaključevanje je -opisano v sistemu Info v priročniku za Emacs, razdelek ,,Completion``. +preostanek imena delovnega področja. Samodejno zaključevanje deluje +tudi za imena ukazov in imena datotek. Samodejno zaključevanje je +opisano v priročniku za Emacs, razdelek ÂťCompletionÂŤ. -Dired omogoča izpis seznama datotek v imeniku (in po možnosti tudi +Dired omogoča izpis seznama datotek v imeniku (in po moĹžnosti tudi podimenikih), premikanje po seznamu, obiskovanje (odpiranje), preimenovanje, brisanje in druge operacije z datotekami. Dired je -opisav v sistemu Info v priročniku za Emacs, razdelek ,,Dired``. +opisav v priročniku za Emacs, razdelek ÂťDiredÂŤ. -Priročnik opisuje tudi mnoge druge možnosti Emacsa. +Priročnik opisuje tudi mnoge druge moĹžnosti Emacsa. -* ZAKLJUČEK +* ZAKLJUČEK ----------- -Zapomnite si, da Emacs zapustite z ukazom C-x C-c. Če bi radi samo -začasno skočili v ukazno lupino in se kasneje vrnili v Emacs, pa -storite to z ukazom C-z. +Emacs zapustite z ukazom C-x C-c. -Ta učbenik je napisan z namenom, da bi bil razumljiv vsem novincem v -Emacsu. Če se vam kaj ne zdi jasno napisano, ne valite krivde nase - -pritožite se! +Ta učbenik je napisan z namenom, da bi bil razumljiv vsem novincem v +Emacsu. Če se vam kaj ne zdi jasno napisano, ne valite krivde nase - +pritoĹžite se! -* RAZMNOŽEVANJE IN RAZŠIRJANJE +* RAZMNOĹ˝EVANJE IN RAZĹ IRJANJE ------------------------------ -Angleški izvirnik tega uvoda v Emacs je naslednik dolge vrste tovrstnih -besedil, začenši s tistim, ki ga je Stuart Cracraft napisal za izvorni -Emacs. V slovenščino ga je prevedel Primož Peterlin. +AngleĹĄki izvirnik tega uvoda v Emacs je naslednik dolge vrste tovrstnih +besedil, začenĹĄi s tistim, ki ga je Stuart Cracraft napisal za izvorni +Emacs. V slovenščino ga je prevedel PrimoĹž Peterlin. To besedilo, kot sam GNU Emacs, je avtorsko delo, in njegovo -razmnoževanje in razširjanje je dovoljeno pod naslednjimi pogoji: +razmnoĹževanje in razĹĄirjanje je dovoljeno pod naslednjimi pogoji: + +Copyright Š 1985, 1996, 1998, 2001-2012 Free Software Foundation, Inc. -Copyright (C) 1985, 1996, 1998, 2001-2012 Free Software Foundation, Inc. + Ta datoteka je del paketa GNU Emacs. - Dovoljeno je izdelovati in razširjati neokrnjene kopije tega spisa - v kakršnikoli obliki pod pogojem, da je ohranjena navedba o - avtorstvu in to dovoljenje, ter da distributer dovoljuje prejemniku - nadaljnje razširjanje pod pogoji, navedenimi v tem dovoljenju. + GNU Emacs je prost program; lahko ga redistribuirate in/ali prirejate + po pogojih, določenih v dovoljenju za rabo ÂťGNU General Public LicenseÂŤ, + izdanem pri Free Software Foundation, bodisi 3. izdaje tega dovoljenja, + bodisi katerekoli kasnejĹĄe izdaje, ki je na voljo. - Pod pogoji iz prejšnjega odstavka je dovoljeno razširjati - spremenjene verzije tega spisa ali njegovih delov, če je jasno - označeno, kdo je nazadnje vnesel spremembe. + GNU Emacs je ponujen v dobri veri, da je uporaben, vendar zanj NI + NOBENEGA JAMSTVA, niti implicitnih jamstev PRIMERNOSTI ZA PRODAJO + ali USTREZNOSTI ZA DOLOČEN NAMEN. Podrobnosti so na voljo v ÂťGNU + General Public LicenseÂŤ. -Pogoji za razmnoževanje in razširjanje samega Emacsa so malo drugačni, -a v istem duhu. Prosimo, preberite datoteko COPYING in potem dajte -kopijo programa GNU Emacs svojim prijateljem. Pomagajte zatreti -obstrukcionizem (,,lastništvo``) v programju tako, da uporabljate, -pišete in delite prosto programje! + Kopijo ÂťGNU General Public LicenseÂŤ bi morali prejeti skupaj s paketom + GNU Emacs. Če je niste, je na voljo na . + +Prosimo, preberite datoteko COPYING in potem ponudite kopijo programa +GNU Emacs svojim prijateljem. Pomagajte zatreti obstrukcionizem +(ÂťlastniĹĄtvoÂŤ) v programju tako, da uporabljate, piĹĄete in delite +prosto programje! ;;; Local Variables: -;;; coding: iso-latin-2 +;;; coding: utf-8 ;;; sentence-end-double-space: nil ;;; End: - diff --git a/etc/tutorials/TUTORIAL.translators b/etc/tutorials/TUTORIAL.translators index 64780687bb..3408ef79fd 100644 --- a/etc/tutorials/TUTORIAL.translators +++ b/etc/tutorials/TUTORIAL.translators @@ -75,8 +75,8 @@ Author: Miroslav VaĹĄko Maintainer: Maintainer needed. * TUTORIAL.sl: -Author: PrimoĹž Peterlin -Maintainer: PrimoĹž Peterlin +Author: PrimoĹž Peterlin +Maintainer: PrimoĹž Peterlin * TUTORIAL.sv: Author: Mats Lidell -- cgit v1.2.3